"Mogoče sem sproščen, ker imam dovolj skladb, ki jih ljudje pojejo, in nisem v krču zaradi tega," je po večeru v Operi za MMC dejal Plestenjak. Glasbenik je za razprodano dvorano v Operi pripravil povsem drugačen koncert, kot so ga številni morda pričakovali. Naslovil ga je Jan Plestenjak v Operi - Zgodbe. Šlo je za neke vrste nadaljevanje izpovedovanja njegovih osebnih zgodb, s čimer je popestril že svoja dva dobrodelna koncerta konec decembra v mengeškem Špas teatru, kjer je skupaj s pomočjo donatorjev zbral čez 200.000 evrov za pomoči potrebne žrtve lanskih poplav.

Na kavče sredi improvizirane dnevne sobe, kjer so ga spremljale le kitara, ukulele in klavir v ozadju, je povabil publicistko Vesno Milek. "Počutim se kot pri Mariu," je v uvodu priznala Milekova.

Plestenjak pa je vlogo gostitelja kmalu zamenjal za vlogo intervjuvanca, saj je Milekovo pred tem izzval, naj mu postavi provokativna vprašanja oz. da mu pomaga skozi program, kjer je na najbolj surov način - zgolj z inštrumentom in vokalom - predstavljal del tega, ker prihaja z novim albumom.

"Na tem koncertu ni bilo nič načrtovano. Razen dela, ko pridem na oder, se priklonim z aplavzom in se sprehodim do klavirja, za katerim zaigram Ona sanja o Ljubljani in napovem Vesno. Hotel sem improvizacijo," je pojasnil za MMC. In res, za Plestenjaka to ni bil koncert sredi kulturnega hrama. Bil je nastop med njegovo "ekipo", kjer ga ni iz tira spravil niti izklopljen zvok kitare. "Opero so prenovili za 40 milijonov in je malo še težav," se je pošalil med čakanjem na "čarovnijo" tonskih mojstrov.

Plestenjakova nova dela v besedah
Sproščeni "jam session" ob improviziranem pogovoru, ki ga je Milekova na začetku napovedovala, se je spremenil v "pogovorni šov" z glasbenimi vložki. V pogovoru sta se Plestenjak in Milekova dotaknila tem, kot so njegovi začetki kariere, ko je trkal od uredništva do uredništva z avdioposnetki v rokah.

Spregovoril je o svojem odnosu do kitar. "Ne morem prodati nobene kitare. K sreči nisem lačen, da bi moral. Eni morajo tudi to. To je tako osebno. Toliko ur preživijo z mano. Ne morem." Beseda je tekla o njegovem odnosu do nežnejšega spola in kako ga obravnava v svojih skladbah. "Slovencem je kar malo nerodno izraziti čustva. Takoj rečejo, da je to osladno. Pa naj bo osladno. Pa kaj?! Kaj je narobe, če je osladno?"

Spregovoril je o poroki, o želji po otrocih ... "Ja, seveda si ... Vau ... Moram premisliti, da ne bom kaj narobe povedal. So trenutki, ko si res želiš, da ne bi bil sam, in so kakšna jutra, ko si res srečen, da ni nikogar zraven. Treba se bo noro zaljubiti."

Ni šlo mimo njegovega raperskega podviga Naj stvari so tri. "Danes bi ga boljše odrepal. Definitivno. Res je blesav. Čeprav vsi so si to zapomnili. 20 let je od tega. Ko poslušam nove komade, ki se vrtijo po radiu 20-krat na dan - je odlično producirano -, vidim, da je bil moj komad res idiotski. Imel pa je več jajc kot to, kar zdaj vrtijo."

V pogovoru se je spominjal svojega otroštva, ki ga je preživel v gradu, vse do možnosti, kako bi lahko svoje sanje uresničil tudi v tujini, potem ko je spoznal menedžerja Enriqueja Iglesiasa: "Malo smo razvajeni, in ko ujameš svoje sanje, vidiš, da to ni poanta. Sanjal sem o polnih Križankah in sem to tudi doživel leta 2001/02. Nič se ni spremenilo v mojem življenju. Bil sem zelo srečen. Ampak, OK. Zdaj pa sanjati o Wembleyju ... Kaj bi se spremenilo, razen tega, da bo mogoče pol milijona evrov na kupu, ki pa jih tako ne potrebujem. Zakaj?"

Vrnitev po odhodu, ki ga pravzaprav ni bilo
Po letu dni medijske odsotnosti, ki jo je začel s poslovilnim koncertom v Hali Tivoli za svoj rojstni dan, je sinoči v Operi pred občinstvom sedel novi Plestenjak. Plestenjak, ki še bolj kot kadar koli prej gradi na počasnih ritmih in (so)čutnih besedilih. Če prihajajoča skladba Človek brez imena malce spominja na kantrivložke, se že v naslednjem trenutku izkaže, da to bo ne bo rdeča nit albuma, ko iz rokava strese skladbo, ki jo je napisal pred šestimi leti (Pijan od vina).

Za enega izmed vrhuncev predstavitve novih skladb pa vzame v roke še ukulele in zapoje skladbo, ki jo je še pred začetkom medijske odsotnosti predstavljal na turneji Osebno kot piko na i svojim nastopom in za katero je prosil, da je nihče ne snema, saj še nima niti naslova.

Napoveduje dokumentarni film o sebi
Z novim albumom - kot so lahko sinoči slišali poslušalci - ga bo predvsem odlikoval kantavtorski pristop do glasbe. Vsaka izmed skladb na albumu (ki še nima naslova) nosi zgodbo v zgodbi. In ob nastajanju tega albuma nastaja tudi dokumentarni film: "Mislim, da so to narekovale pesmi, ki so zelo kantavtorske - zelo realne iz mojega življenja, ali ljudje okoli mene. Kot ustvarjalec moram poslušalcem povedati to, kar že vedo. Moram biti dober opazovalec. Moja naloga je, da če se koga čustveno dotakne moje ustvarjanje, lažje skanalizira svoja čustva. To je moja naloga."

Prav zato je želel, da bi imelo ustvarjanje novega albuma že vizualni zapis. "Z vsemi mojimi izpadi - ker to sem jaz. Vmes bo veliko piskov čez besede. Fante, ki delajo film, bom verjetno presenetil, ker verjetno ne bom čisto nič izrezal iz njega. Verjetno je njih strah, da bom to prečistil, ampak ne bom. Drugače se ne bi odločil za ta korak," je za MMC pojasnil Plestenjak.

V dobrih dveh urah in pol se je sprehodil skozi novi album, kjer besedila temeljijo na življenjskih zgodbah: "Album govori o mojem življenju, življenju bližnjih in neznancev. Glasbenik, ki bo prihodnji mesec dopolnil 40 let, je tudi tokrat veliko pozornost posvetil besedilom. "Najprej pišem besedila in so mi tudi najpomembnejša. Ob tebi bom ostal ima močno sporočilo, da moramo biti zadovoljni vsako jutro, ko se zbudimo, in to ceniti in spoštovati in ni treba, da se zgodi nekaj groznega, da bi tako razmišljali. To je opozorilo meni in vsem."

Grla razpeta, roke v zraku
Ob tem pa sinoči ni pozabil na uspešnice, ki so ga izoblikovale kot glasbenika. Tako je najprej sedel za klavir in s poudarki na premorih odigral Ona sanja o Ljubljani. Spet skozi druge - kot na primer Tvoj song - je ob kitari drvel le do refrena.

Oboževalci, prevladovale so predvsem ženske, so prišli na svoj račun tudi s skladbami, kot so Soba 102. in vzkliki: "Gremo, Opera." Predvsem pa so - tudi na račun želja občinstva - prevladovali počasnejši ritmi (Moja ljubica, Lepa, Bodi gola, Pogrešal te bom ...). Končal je v slogu - s ploskanjem in s svojo "ekipo", kakor kliče svoje oboževalce ob Amore Mio.

Več si lahko pogledate v spodnji fotogaleriji in videoprispevku desno.