73-letna ikona folkglasbe ostaja dokaz, da sta minimalizem in skromnost na odru vse, kar potrebuje izvajalec z njenim sopranom in naravnim vibratom, da osvoji simpatije množice, kakršna jo je sinoči pričakala v ljubljanskem hramu kulture. Pod žaromet, ki je osvetljeval oder Gallusove dvorane, je prikorakala brez pompoznosti. Na njej sta izstopala rdeči šal, ki ga je sredi nastopa odložila na klavir, in žar v očeh. Preprosto je vzela v roke kitaro in v slovenskem jeziku izrekla besedo hvala, nato pa ogrela prste ob prvih akordih priredbe God is God.

Mnoge je na koncert privabil ugled upornice, ki je marširala z Martinom Luthrom Kingom, bila navdih Vaclavu Havlu za njegov boj za Češko republiko, prepevala je na prvi turneji Amnesty International, se bojevala za pravice skupaj s Cesarjem Chavezom, organizirala odpor proti vietnamski vojni, podprla Dixie Chicks za njihov pogum pri protestiranju proti iraški vojni, leta 1993 je nastopila v obleganem Sarajevu ...

Toda Joan Baez danes je redka borka generacija Woodstocka, ki je v jeseni življenja našla novo izrazno eklektičnost. Čeprav ne mine brez refleksije preteklih doživetij. "To je pesem, ki jo izvajam po vsem svetu: izvedla sem jo na Woodstocku, med bojem Martina Luthra Kinga, Vaclava Havla sem jo zapela na nacionalni televiziji, toda izklopili so elektriko, zato sem jo zapela brez nje," se je spominjala pred izvedbo priredbe Swing Low, Sweet Chariot, ki jo v izvirniku prepeva akapela zbor Fisk Jubilee Singers.

Med nostalgijo in sodobnostjo
Nostalgijo 60. let prejšnjega stoletja v svojem repertoarju, ki ga sestavljajo številne priredbe Boba Dylana, meša s sodobnimi, latinskimi, političnimi in gospel skladbami. A ves čas opozarja na svoje tradicionalne korenine. Njen glas ni več tako močan, kot je bil nekoč, toda še vedno dovolj izrazen zaradi čistosti izražanja. Veliko Gallusovo dvorano je manj kot dveh urah spremenila v intimno klubsko prizorišče in ohranjala dinamiko koncerta z neprestanimi spremembami glasbenih smeri.

"Zaigrala vam bom skladbo v španščini. V začetku leta smo obiskali Latinsko Ameriko in zadnjič sem bila tam leta 1991, ko je še vladala ponekod diktatorska oblast. Ljudje, ki sem jih takrat spoznala, so bile pogumne duše, ki so bile pripravljene tvegati svoje življenje. Z ljudmi, ki sem jih takrat spoznala, smo imeli vesela ponovna srečanja, kjer smo si imeli veliko povedati," je delila svoje izkušnje Baezova, preden je predstavila svojo interpretacijo nikaragovskega borca za svobodo Luisa Enrique Mejia Godoya - znanega tudi pod vzdevkom princ salse - Mi venganza personal.

Instrumentalna virtuoznost
Na odru sta se ji po solističnem začetku pod žarometi pridružila mojster brenkal, klavirja in godal Dirk Powell ter tolkalist Gabriel Harris. Temperamentni ritmi, vpeljani v akustično okolje priredbe Gracias a la vida (v izvirniku skladbo izvaja Violeta Parra), pa so zbudili tudi dvorano, ki so jo najbolj podžgale zimzelene priredbe

Občinstvo je osvojila, ko jim je pustila, da med refrenom Where Have All The Flowers Gone, odpojejo poleg nje del v slovenščini: "Kdaj bomo zvedeli." Tako se je izognila klasičnim klišejem, kjer izvajalci nagovarjajo občinstvo le z nekaj na hitro osvojenimi besedami. Še več: približala se jim je z glasbo in odmev dvorane nagradila s prikloni.

Ples v Gallusovi dvorani
Joan Baez se je v Ljubljani popolnoma sprostila. S kantrijem navdihnjeni priredbi Give Me Cornbread When I'm Hungry je osrednje delo prepustila Harrisu, sama pa se je s Powllom zasukala po odru ob spremljavi ploskov dvorane. Posebno vlogo so odigrale tudi črno-bele tipke, ki so sprva pospremile njen duet s posebno gostjo na turneji Grace Stumberg ob skladbi Just the Way You Are, nato pa je Powell le sledil Joaninemu glasu ob interpretaciji skladbe Jerusalem.

Koncert ni minil brez skladbe, za katero jo prosijo, da poje tako na porokah kot pogrebih, Forever Young, zbrane pa je presenetila z izvedbo Amazing Grace, ki jo je skupaj s skupino poskusila zaigrati na tonski vaji in se ji je toliko prikupila, da jo je odpela še na nastopu. Toda ne le priredbe, občinstvo je še najbolj čustveno sprejelo njeno izvedbo - po njenem mnenju ene izmed dveh uspešnic, ki jih je imela v karieri - Diamonds & Rust.

Stoječe ovacije za slovo
Večer se je končal v dvorani s stoječim občinstvom, ki jo je dvakrat na nogah privabilo spet na oder. Poslovila se je z najbolj udarnimi priredbami v svojem repertoarju: The Boxer, Imagine in Blown' In The Wind umetnika, ki ga je prav ona spravila na prvo turnejo in z njim spremenila celotno folk krajino. In danes sta z Dylanom neuničljiv koncertni tandem - vsak s svojo izvedbo brezčasnih skladb.