Slovenska skupina Joker Out, ki jo sestavljajo Bojan Cvjetićanin, Jure Maček, Kris Guštin, Jan Peteh in Nace Jordan, se je na začetku leta v London podala “prevetrit” glave. “Šli smo na Zahod po svetovljanski navdih, a sta se v nas vnela balkanski duh in zvok. Ta intenzivna mešanica našega in tujega se je potem prelila tudi v glasbo,” so povedali za MMC in dodali, da bo prihajajoči album odražal njihovo doživljanje sveta od Evrovizije naprej, pri ustvarjanju tega se niso zadrževali in so tudi eksperimentirali.

“Na njem bo čutiti intenzivno mešanico čustev, ki jih prinese nenaden obrat iz domačega študentskega življenja v življenje na turneji in v tujini,” so napovedali in dodali, da bo čutiti tudi jezikovno raznolikost, ki so ji bili izpostavljeni v zadnjem času.

Novo ploščo Jokerji, ki so letos že tretjič dobili zlato piščal za izvajalca leta, sicer snemajo v Hamburgu. Snemanje v tujini jim je namreč pri srcu predvsem zato, ker se lahko “le v nekem oddaljenem kraju zares odmakneš od vseh nekreativnih glasbeniških dolžnosti in padeš v čisto glasbo.”

Peterica bo 24. avgusta tudi nastopila med 15-minutnim premorom na dogodku Noč zmaja, poslovilni tekmi Gorana Dragića. “Zdaj smo začeli priprave na nastop. Prvič sodelujemo pri polčasnem nastopu in zato bomo pripravili nekaj posebnega in unikatnega,” so zagotovili člani, izmed katerih sta predvsem Peteh in Maček velika oboževalca košarke – tudi med snemanjem albuma v Nemčiji sta spremljala slovenske igralce v NBA-ju.

Več si lahko preberete v spodnjem pogovoru.

Na začetku leta ste se v London podali “prevetrit” glave. Vam je to uspelo? Kaj novega ste ugotovili med pohajkovanjem po neznanih poteh z namenom ustvarjanja glasbe?
Res je, v London smo šli z namenom odmika od domačega in poznanega terena v iskanju novih in neznanih izkušenj, ljudi in dogodkov, ki bi nam obrnilo perspektivo in vzbudilo novo inspiracijo. To smo vsekakor dosegli, ampak nas je popeljalo v precej drugačne miselne prostore, kot smo pričakovali. Šli smo na Zahod po svetovljanski navdih, a sta se v nas vnela balkanski duh in zvok. Ta intenzivna mešanica našega in tujega se je potem prelila tudi v glasbo.

Načrtovali ste, da boste šli nov album posnet v Hamburg, kjer je nastal tudi evrovizijski Carpe Diem. Je snemati v tujini drugače? Ima to poseben čar?
Studio v Hamburgu ima za nas poseben pomen, saj smo tam posneli svojo najuspešnejšo skladbo do zdaj in ta nam je odprla vrata v svet. Zato smo se odločili, da ima za nas ta studio pravo karmo, ki jo želimo spraviti tudi na druge pesmi novega albuma. Snemanje v tujini nam je pa nasploh zelo pri srcu, saj se lahko le v nekem oddaljenem kraju zares odmakneš od vseh nekreativnih glasbeniških dolžnosti in padeš v čisto glasbo.

Konec maja ste si vzeli malce predaha od snemanja. So predahi nujni za še večjo ustvarjalnost? Kako sicer napreduje snemalni proces? Gre vse po pričakovanjih?
Predahi med ustvarjanjem nove glasbe so nujni, da se lahko miselno odmakneš. Kot glasbenik si hitro preveč izpostavljen svoji glasbi, kar pomeni, da izgubiš kakršno koli objektivnost oz. distanco do nje. Predahi nam omogočajo, da se vrnemo z bolj čisto glavo in manjšo pristranskostjo, kar potem prinese boljši končni izdelek. Prav tako so pa pomembni premori med koncem enega ustvarjalnega obdobja in naslednjega, da lahko naberemo nov naboj za ustvarjanje in da si pustimo doživeti nove stvari, ki nam omogočajo kreativni razvoj. Naš snemalni proces kot pričakovano, napreduje z rahlo zamudo. Glasba vedno diktira tempo.

Kako se bo ta album, ki naj bi izšel jeseni, razlikoval od prejšnjih dveh? Ali bo nadaljeval zgodbo? Kaj poslušalci lahko pričakujejo?
Ta album bo odražal naše doživljanje sveta od Evrovizije naprej. Na njem bo čutiti intenzivno mešanico čustev, ki jih prinese nenaden obrat iz domačega študentskega življenja v življenje na turneji in v tujini. Prav tako bo čutiti jezikovno raznolikost, ki smo ji bili izpostavljeni v preteklem letu in pol. Glasbeno se nismo zadrževali, iskali smo nove skupne glasbene poti, eksperimentirali smo s širšim naborom instrumentov in zvokov kot do zdaj. Na kratko, nismo si pustili ostati v območju udobja, kar smo tudi nakazali s preteklim singlom Everybody's Waiting in novim singlom Šta bih ja.

Uspešno ste “zajezdili” val po Evroviziji, za vami je že lepo število tujih gostovanj. Že v času Evrovizije so tudi tisti, ki ne govorijo slovensko, prepevali vaše pesmi v slovenščini. Zdaj se je število teh zagotovo povečalo. Ste se že navadili tega občutka, da tudi tujci pojejo vaše skladbe v slovenskem jeziku? Se koncerti v tujini razlikujejo od tistih v domači Sloveniji?
Čeprav morda ni več tistega akutnega občutka nejevernosti, ko stopimo na oder, nam je še vedno popolnoma nedojemljivo in navdihujoče to, da so naše pesmi v slovenščini in srbščini predrle jezikovno bariero, ko si vzamemo trenutek za vdih in pri sebi predelamo te koncerte. V preteklosti so se nam koncerti v tujini zdeli bolj evforični, bolj živalski kot v Sloveniji, a smo ugotovili, da je to bolj zaradi tega, ker smo v Sloveniji veliko nastopali, medtem ko smo v drugih državah oddelali zgolj enega ali dva koncerta.

Zdaj, ko tudi manj nastopamo v Sloveniji, se na teh koncertih, ki jih imamo tu, pozna ta iskrivi naboj pričakovanja, ki ga ni mogoče dobiti, če si redno prisoten.

Odprli ste tudi novo platformo Openstage, kjer poslušalci lahko dobijo vpogled v snemalni proces, imajo dostop do predprodaje vstopnic in druge ekskluzivne vsebine. Kako se je z njimi tudi osebno povezati? Je to pomembno?
Razen na koncertih se je z najbolj zvestimi poslušalci in sledilci težko povezati, sploh prek družabnih omrežij, kjer so interakcije čisto brez osebne note. Zato so platforme kot Openstage, kjer imaš lahko bolj neposredno in iskreno komunikacijo, pomembno za ohranitev odnosa, predvsem z oboževalci iz prostorov, ki jih redko ali sploh ne obiskujemo. Seveda pa je še vedno glavni in nenadomestljivi medij povezovanja glasba oz. koncert.

Pred vami je pestro festivalsko poletje, 24. avgusta pa vas čaka tudi nastop na dogodku Noč zmaja, ki je poslovilna tekma športnega asa Gorana Dragića. V 15-minutnem premoru bo pred več kot 10.000 ljudmi oder zavzelo kar 200 slovenskih nastopajočih, dejali ste, da se veselite takega spomina. Se že pripravljate na nastop med polčasoma? Kaj vam pomeni, da boste del dogodka z dobrodelno noto tudi vi?

Zdaj smo začeli priprave na nastop. Prvič sodelujemo pri polčasnem nastopu in zato bomo pripravili nekaj posebnega in edinstvenega. Seveda je neskončno velik bonus, da lahko ob delanju nečesa, kar nas veseli in izpopolnjuje, omogočamo to isto veselje in pogoje za izpopolnjujoče življenje tistim, ki si tega ne morejo privoščiti, a si hkrati najbolj zaslužijo.

Ste sicer navdušenci nad košarko? Ste na primer Dragićevo kariero v preteklih letih spremljali? Je kakšen poseben trenutek, ki vam je ostal v spominu?
Smo. Predvsem Jan in Jure sta velika oboževalca in sta med snemanjem albuma v Hamburgu veliko tudi spremljala naše igralce v NBA (prav tako v preteklosti). To seveda vključuje tudi Gogija. Krisov najlepši spomin nanj je sprejem košarkarjev na Kongresnem trgu po zmagi na evropskem prvenstvu. Je bil tam in pravi, da je bila to največja in najbolj evforična množica v Ljubljani, odkar pomni.

Poudarjate, da ste zavezani miru, ljubezni in človečnosti. Maja ste razkrili tudi delček pesmi Sonce, ki jo je navdihnila humanitarna kriza v Palestini. Je pomembno, da glasbo uporabite za posredovanje tudi tovrstnih sporočil, svojega stališča do situacije?
Glasba je edini medij, prek katerega želimo in se sploh čutimo sposobni deliti svoje misli o svetu okoli nas. Sporočila v naši glasbi nastanejo iz potrebe po samoopredelovanju naših okoliščin, ampak smo veseli, če se lahko hkrati tudi drugi počutijo uslišani ali razumljeni skozi naša besedila.

IPF je razkril, da je bila pesem Carpe Diem na slovenskih radijskih postajah največkrat predvajana slovenska skladba v letu 2023 oziroma druga nasploh (takoj za Flowers Miley Cyrus). Že tretjič ste dobili zlato piščal za izvajalca leta. Kaj vam pomenijo ti dosežki?
Na prejem nagrade za najbolj predvajano slovensko skladbo smo izjemno ponosni, saj je zelo konkreten dokaz, da nam je s svojo avtorsko glasbo uspelo prevzeti težko dosegljive radijske valove in da mantra "saj rokenrola noben več ne posluša", ki smo jo tolikokrat slišali, ko smo začenjali, nikakor ne velja. Poleg tega nam je v posebno čast to, da po več letih najbolj predvajana slovenska skladba ni na približno 30. mestu med tujo glasbo po predvajanosti, ampak na drugem. To pomeni, da je slovenska mlada glasbena scena kakovostna in lahko konkurira s tujino za poslušalčevo pozornost. Nova zlata piščal za izvajalca leta je pa spet lepa potrditev, da še naprej delamo dobro.