Na Radiu Slovenija je potekala javna razprava o slovenski glasbi v medijih. Povod zanjo je bil pred kratkim objavljeni osnutek sprememb zakona o medijih, ki spreminja definicijo slovenske glasbe.

Osnutek novele zakona namreč za slovensko glasbo šteje vokalno glasbo oziroma vokalno-instrumentalno glasbo, izvajano v slovenskem jeziku, ter instrumentalno glasbo slovenskega izvora. Osnutek tudi predvideva, da bo trenutnemu 20-odstotnemu deležu slovenske glasbe treba zadostiti tudi v dnevnem času radijskih in televizijskih programov.

Številni sogovorniki
Organizator, Val 202, je razpravo naslovil "Laibach - v Londonu Slovenci, v Sloveniji tujci". Voditelja sta bila radijska novinarka Anja Hlača Ferjančič in televizijski novinar Jure Brankovič.

O slovenski glasbi v medijih in predlogu sprememb zakona so v Studiu 14 Radia Slovenija razpravljali predstojnik katedre za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede Marko Milosavljević, državni sekretar na ministrstvu za kulturo Anton Peršak, glasbenik in producent Raay, član skupine Mi2 Jernej Dirnbek, glasbeni urednik z Radia 1 Tomaž Čop ter urednika na nacionalnem radiu Andrej Karoli in Gregor Pirš. Harmonikar Marko Hatlak je udeležbo odpovedal.

Slovenska glasba je le tista, ki ima slovensko besedilo
Osnutek novele zakona o medijih, ki ga je pripravilo ministrstvo za kulturo in je do 22. junija v javni razpravi, ohranja že veljavno obveznost 20-odstotnega deleža slovenske glasbe izmed vse predvajane glasbe, a z dodatno zahtevo, da mora biti ta dosežen tudi v dnevnem oddajnem času med 6. in 22. uro vsakega radijskega ali televizijskega programa.

Novo definicijo slovenske glasbe osnutek podaja po vzoru zakona o medijih iz leta 2001. Za slovensko glasbo bi tako štele vokalna glasba oziroma vokalno-instrumentalna glasba, izvajani v slovenskem jeziku, ter instrumentalna glasba slovenskega izvora.

Predlog sprememb je med glasbeniki naletel na neodobravanje. Glasbene kvote so po njihovem mnenju sicer potrebne, a bi morale biti višje, če naj se ohrani domača ustvarjalnost. Jezik pa ne more biti pogoj za to, da se glasba opredeli za slovensko.

Definicija slovenske glasbe
"Ta zakon nima nobene ambicije definirati, kaj je slovenska glasba. Ta citirani člen je nastal, da zagotovi tistim poslušalcem, ki želijo slovensko glasbo in ki so jo naredili Slovenci, poslušati v času, ki je najbolj sprejemljiv zanje - ne le od dveh do štirih zjutraj, ampak tudi čez dan," je namen zakona uvodoma pojasnil Peršak, ki pa je sicer takoj dodal, da so pripravljeni tudi na spremembne predlaganih alinej.

"Zelo preprosto smo hoteli povedati, da želimo poslušalcem zagotoviti glasbo z besedili v slovenskem jeziku," je dodal. Pomisleke, da se po tej opredelitvi glasba izvajalcev, ki ne uporabljajo slovenskega jezika, ne bi štela za slovensko glasbo, pa je zavrnil z ustavo, po kateri so slovenski avtorji vsi državljani Republike Slovenije in Slovenci, ki živijo po svetu.

Zatrdil je, da so dobili veliko pozitivnih odzivov na predlagane rešitve, čeprav se v javnosti ustvarja drugačen vtis.

Član skupine Mi2 Jernej Dirnbek je poudaril, da slovenske glasbenike, ki ustvarjajo v tujem jeziku, ima za enakovredne. "Slovenska glasba je vsa glasba, ki jo ustvarjamo Slovenci," je dodal Raay, ki je ostro okrcal ministrstvo za kulturo, sporne tri alineje označil za "šalabajzerstvo" in se vprašal, kako lahko tak predlog sploh pride z ministrstva.

Tudi sicer razpravljavci kulturnemu ministrstvu očitajo, da je nenadoma postalo "zagovornik jezika, ne pa slovenskih glasbenikov". "Naš problem je, da statistično ne moremo ugoditi zahtevam, ki jih postavlja zakon," pa je opozoril Gregor Pirš, urednik uredništva za resno glasbo na 3. programu Ars.

"Občutek imam, da se poskuša izločiti del glasbenikov, medtem ko bi del s temi členi profitiral," meni Marko Milosavljevič, ki je prepričan, da ministrstvu s predlaganimi amandmaji ne bi bilo treba hiteti, saj razen tistega o inšpekcijskem nadzoru niso nujni in bi lahko počakali še nekaj mesecev do priprave celovitega zakona o medijih.

Med razpravo je za besedo prosil tudi eden od prisotnih poslušalcev v studiu, ki ga je zmotila izbrana sestava razpravljalcev, saj jo je označil kot "sedem proti enemu". In dodal, da je zaprepaden, ko posluša, kako slovenski glasbeniki želijo nasprotovati slovenski državi, ko jim želi zagotoviti "tistih borih 20 odstotkov prostora".

Trenja tudi glede glasbenih kvot
Poleg definicije slovenske glasbe so bile druga pereča tema tudi glasbene kvote. Jernej Dirnbek je prepričan, da so določene kvote le delna rešitev problema, saj bi po njegovem mnenju ministrstvo lahko raje spodbujalo mlade izvajalce in nagrajevalo tudi radijske postaje, ki vrtijo pester nabor slovenske glasbe. Z njim se je strinjal tudi Marko Milosavljevič, ki pravi, da kvote niso rešitev, saj je potreben celoten sveženj ukrepov.

Andrej Karoli kvotam sicer ne nasprotuje, razume jih tudi kot zaščito, a opozarja na razvoj medijev. Tomaž Čop s komercialnega radia, ki kvotam nasprotuje, pa je zatrdil, da so naredili analizo trga in ugotovili, katera glasba njihove poslušalce zanima. Po njegovih besedah je premalo slovenske glasbe, ki bi ustrezala formatu njihove postaje. V primeru uveljavitve določila o 20-odstotnem deležu slovenske glasbe tudi v dnevnem oddajnem času bi se zgodilo, da bi "imeli iste skladbe v dvojnem številu".

"Nismo edina država, ki pozna kvote, ne vemo, kaj bi bilo, če jih ne bi bilo. Odstotki kvot se tudi v tem našem predlogu ne spremninjajo, ostajajo enaki, kot so bili, zato se ne more reči, da si jih je kulturna ministrica zdaj izmislila," je opozoril Anton Peršak.

Predstavnik ministrstva je za konec še dodal, da je javna razprava namenjena ravno temu, da se slišijo mnenja, predlogi in opozorila, ko pisec zakona morda ni bil dovolj spreten. "Kar bomo ocenili kot smiselno, bomo upoštevali," je zagotovil. "Parlament pa je tisti, ki se bo odločil," je opozoril.