Kurt Vile (1980) je odraščal v Pensilvaniji v družini z desetimi otroki. Pri 14 mu je oče, navdušenec nad bluegrassom, podaril bendžo in mladenič je takoj začutil, da bo njegovo življenjsko poslanstvo glasba. Z Adamom Granducielom je ustanovil zasedbo The War on Drugs, ki pa jo je takoj po izidu prvenca Wagonwheel Blues (2008) zapustil. Od leta 2008 do danes je Vile izdal pet sololabumov, preboj je doživel s četrtim Smoke Ring for My Halo (2011). Foto: Promocijsko gradivo
Kurt Vile (1980) je odraščal v Pensilvaniji v družini z desetimi otroki. Pri 14 mu je oče, navdušenec nad bluegrassom, podaril bendžo in mladenič je takoj začutil, da bo njegovo življenjsko poslanstvo glasba. Z Adamom Granducielom je ustanovil zasedbo The War on Drugs, ki pa jo je takoj po izidu prvenca Wagonwheel Blues (2008) zapustil. Od leta 2008 do danes je Vile izdal pet sololabumov, preboj je doživel s četrtim Smoke Ring for My Halo (2011). Foto: Promocijsko gradivo

V redu, nisem ravno kot Guns N' Roses, ampak sem zadovoljen.

O tem, ali zdaj z glasbo dobro zasluži
Glasbo in umetnost, najmočnejša 'izvozna artikla' FIladelfije, združuje naslovnica aktualnega albuma Wakin On A Pretty Daze. Foto: Matador Records

Morate razumeti, da si več mesecev v kombiju z nekaj ljudmi, ki bi se najraje pobili med sabo.

O življenju na turneji
Nekaj kritik iz 'neodvisnih' krogov je na Kurta letelo, potem ko je komad Baby's Arms prodal za oglaševalsko kampanjo Bank of America. A sam pravi, da nekako pač mora preživljati družino. Foto: Promocijsko gradivo

Lani je zasedba The War on Drugs, katere ustanovni član je bil zdaj 33-letni Filadelfijčan, nastopila na dvorišču Ljubljanskega gradu, in prav na tem prizorišču bo 19. junija s spremljevalno skupino svojo zasanjano in preprosto lepo glasbo predstavil eden najbolj cenjenih predstavnikov ameriške indie folk scene ta hip, Kurt Vile. Na naše vprašanje, ali gre za naključje, odgovarja: "Pravzaprav sem za to izvedel v prejšnjem intervjuju. Z The War on Drugs bomo vedno hodili po podobnih poteh. Ampak sliši se res kul, nisem vedel, da bomo igrali na grajskem dvorišču. Krasno."

Pred dnevi nas je dosegla novica, da bodo v Filadelfiji 28. avgust razglasili za dan Kurta Vila, podelili mu bodo najvišje mestno odlikovanje, ob tej priložnosti pa bo nastopil pred mestno hišo. Je tudi Kurt za to izvedel ravnokar? "Ja! Vseeno upam, da bo ta dan samo letos. Če bi bil praznik vsako leto, bi bilo to malo čudaško, kajne? (smeh) Je pa to seveda zelo lepo priznanje in mi je v veliko čast."

Naslovnico Vilovega aktualnega albuma Wakin on a Pretty Daze so - seveda - posneli v Filadelfiji, na fotografiji Kurt pozira pred poslikavo Steva Powersa, ki je nastala posebej za ploščo. V kratkem dokumentarcu o nastajanju umetnine je Powers povedal, da sta prav glasba in umetnost najsilovitejša izvozna artikla mesta, Vilova besedila pa je opisal kot zelo vizualna. "Lepo, da je to rekel, vsekakor se strinjam s Stevovimi besedami, saj ga spoštujem," pravi naš sogovornik.

V nekaj več kot desetletju je Kurt Vile prehodil dolgo pot: od dela za volanom viličarja do priznanega kantavtorja, ki mu rečejo celo "mladi Neil Young". A v več prejšnjih intervjujih je brez dlake na jeziku spregovoril o neizprosni finančni realnosti glasbenikov danes, saj kritiško priznanje in relativno dobra prodaja plošč nista več sinonim za bogastvo in življenje na veliki nogi. Zato nas je zanimalo, ali mu je zdaj vendarle uspelo priti do točke, ko dobro služi? "Ja, vsekakor. V redu, nisem ravno kot Guns N' Roses, ampak sem zadovoljen." (smeh)

Eden od načinov zaslužka so tudi dolge in naporne turneje. V pesmi On Tour s prejšnjega albuma Smoke Ring for My Halo, morda njegovega najtemačnejšega, življenje "na cesti" primerja celo z Gospodarjem muh. Je res tako hudo? "Po pravici povedano, to je bila moja prva turneja, čas promocije albuma Childish Prodigy. V bistvu gre v besedilu za črn humor, a morate razumeti, da si več mesecev v kombiju z nekaj ljudmi, ki bi se najraje pobili med sabo. Pesem je nastala zaradi točno določene osebe, ki je bila resnično zatežena in me je hudo zamorila. Najbrž ni treba poudarjati, da je ni več v moji zasedbi." (smeh)

Zdaj je Kurt družinski človek z dvema majhnima otrokoma (njegovo starejšo hčerko lahko spoznate v napovedniku za pesem Never Run Away, op. a.). Se je zato še težje odpraviti na turnejo? "Najteže je bilo pri prejšnji plošči, ko sem začel dobivati prve resne ponudbe, hkrati pa sem ravno prvič postal oče. Vedel sem, da takih priložnosti ne bo več, bil sem na prelomni točki kariere. Na srečo žena razume, da je to čas, ko moram biti ves čas na turneji. Jutri (naš pogovor je potekal v soboto, na dan Kurtovega pariškega koncerta, op. a.) se dobim z družino na Švedskem, imam skoraj en teden prost in se bom družil z njimi. Trenutno sem zelo zaposlen, a imamo vzajemno razumevanje, to je pač moja služba."

Kot je videti v spotu Never Run Away, ima zavidanja vredno zbirko vinilk, ki zadnja leta doživljajo pravi preporod. Misli, da gre zgolj za trend ali je v ozadju kaj več? "Pa saj vinilke so že dolgo 'nazaj'. Z underground prizorišča v bistvu niso nikoli izginile. Za resnične ljubitelje glasbe so plošče tisto trajnejše, so zbirateljski predmeti z umetniško vrednostjo. Moja ciljna skupina poslušalcev veliko kupuje plošče, novi album je bil po izidu številka ena na Billboardovi lestvici vinilk!" Se na turneji odpravi nakupovat glasbo, morda kaj lokalnega? "Ja, seveda nakupujem na poti. A lokalne umetnike po pravici povedano preslabo poznam."

Založba njegov novi album promovira s citatom: "Kurt Vile morda pripada bogatemu izročilu klasičnih ameriških kantavtorjev, a je edini, ki je živ in na vrhuncu zdaj." Velike besede, mu godijo? "No, ne bi rekel, da sem edini, a če tako pravijo (smeh) ... Saj veste, da je treba zadeve malo napihniti." Kdo pa bi mu lahko vendarle bil kos? "Moj prijatelj Steve Gunn. Ravno je izdal novo ploščo Time Off. Čudovita je!"

Alenka Klun

V redu, nisem ravno kot Guns N' Roses, ampak sem zadovoljen.

O tem, ali zdaj z glasbo dobro zasluži

Morate razumeti, da si več mesecev v kombiju z nekaj ljudmi, ki bi se najraje pobili med sabo.

O življenju na turneji