Ta četrtek na oder Katedrale Kina Šiška prihajajo Kraak & Smaak, nizozemska elektro/soul/funk/lounge/downbeat zasedba, eden izmed vrhuncev letošnjega Szigeta in lanskega Exita in band, ki ga ugledna revija za danceglasbo IDJ skupaj z imeni, kot so Chemical Brothers, Moby in The Prodigy priporoča kot "zasedbo, ki jo morate videti".

Trio glasbenih producentov iz Leidna na Nizozemskem sestavljajo Oscar de Jong, Mark Kneppers in Wim Plug. Slednji je pred njihovim ljubljanskim koncertom za MMC odgovoril na nekaj vprašanj.

"Uradno" ste na prizorišču prisotni že kako desetletje. Kaj je najpomembnejši nauk, ki ste ga odnesli iz teh let v šovbiznisu?

Morda je najdragocenejše spoznanje, da ne moreš predvideti prihodnosti, torej da lahko delaš velike načrte, a ni nujno, da se bodo uresničili. Dober si toliko, kot je dobra tvoja prihodnja plošča, še posebej na področju plesne glasbe. Pa ne gre za to, da ne moreš načrtovati turneje ali datuma izida, na koncu je najpomembnejša glasba sama in če imaš še malo sreče, se boš ljudem priljubil in ostal v njihovi zavesti.

Tudi po desetletju na prizorišču ostajamo ambiciozni in se želimo razvijati naprej, navdih pa moramo še vedno iskati predvsem v studiu: čeprav smo dobri v živo in imamo kakovosten DJ-set, mora to, kar naredimo doma, ostati naš temelj. Na srečo se nam ves čas porajajo nove zamisli in naš izvir še ni presahnil.

Vaše pesmi so se pojavile v različnih tv-oddajah, Squeeze Me z albuma Plastic People (2008) je bila odmevna v oglasu ... Koliko besede imate pri odločanju o takšnih sodelovanjih sami?

V bistvu s takimi zamislimi pristopijo kar naročniki, pa naj te odkrijejo sami ali jim založba predlaga tvoj komad. A na splošno se odločajo kar oni in je vse, kar lahko narediš, to, da se potrudiš biti viden. Če pride tvoja pesem v izbor, nato dajo ponudbo, ki jo seveda vedno lahko zavrneš, iz kakršnega koli razloga. A takšne odločitve vedno sprejemamo sami - sami smo svoji menedžerji, prek svoje založbe (Jalapeno Records, op. a.) na Otoku.

Video za že omenjeni Squeeze Me je bil nekakšna prelomnica v vaši karieri, pritegnil je veliko pozornosti, sploh v ZDA, kjer ste precej "veliki". Kaj je po vašem mnenju tisto, kar je pritegnilo Američane, ki jih nimamo nujno za navdušence nad žanrom, v katerem ustvarjate?

Zdi se, da se Američani šele zadnjih nekaj let na veliko zanimajo za plesno glasbo. Razen hiphopa in izvirnih detroitskih in čikaških glasbenih slogov se dolgo ni dogajalo kaj dosti. A tudi če govorim na splošno, je ključ do uspeha v izvirnosti, tako kot to velja za izvajalce iz celinske Evrope na Otoku. Oni so pravzaprav tisti, ki so izumili popularno glasbo v vseh njenih oblikah, in za to, da tam izstopaš iz nepregledne ponudbe, moraš biti drugačen od vsega, kar tam že počnejo.

Naša produkcija je dober dokaz za to: pravzaprav nas je zaradi širokega slogovnega razpona, posebnih zvokov, uporabe samplov in drugih prijemov res težko uvrstiti v katero koli kategorijo razen pod "Kraak & Smaak". Saj ne, da se posebej trudimo, da bi bilo tako, a se kar zgodi, da ne "pašemo" nikamor. Je pa res, da je Squeeze Me precejšnja izjema in res zveni kot kakšna britanska ali ameriška produkcija.

Nastopili ste na nešteto festivalih, a vam je gotovo vsaj en nastop ostal v posebnem spominu?

Če smem, bi izpostavil kar dva: naša prva nastopa na Szigetu in Glastonburyju. Naš prvi na Szigetu (in do zdaj smo tam nastopili trikrat, tudi lani) je bil eden zadnjih koncertov tistega festivala, zgodil se je v okroglem šotoru. Vsi so si želeli žurati še naprej in prizorišče je bilo napolnjeno do zadnjega kotička, vzdušje je bila električno, zelo "rokenrol". Vsi so preprosto ponoreli!

Seveda pa je tudi prvi nastop na Glastonburyju za vsakogar prelomnica, nam je pa komaj uspelo tja priti pravočasno, ker se nam je na avtocesti le nekaj ur pred nastopom pokvaril avtobus. Ko smo le dobili nadomestni prevoz, smo na prizorišče prišli ravno dovolj hitro, da smo v 20 minutah opravili tonske vaje in nato takoj odšli na oder. A hvalabogu se je vse dobro izšlo in nastop je bil res kul!

Na kateri festival pa bi šli kar tako, za užitek?

Obstaja festival, na katerega si zelo želim, tudi nastopat, če bi se le dalo: to je Burning Man v kalifornijski puščavi, popolnoma edinstven kraj in izkušnja.

Kaj pa sanjsko sodelovanje?

Ah, preveč jih je, da bi naštel vse, a Bryan Ferry bi bil super, pa Lana Del Rey. Ravnokar smo naredili neuradni remiks komada Chromaticsov Kill For Love, ki se ga bo kmalu dalo naložiti prek spleta - njihova vokalistka Ruth Radelet je tudi zelo kul.

Ste v zadnjem času odkrili kaj dobre nove glasbe, ki bi jo želeli priporočiti našim bralcem?

Uf ... če bi moral izpostaviti le nekaj plesnih producentov, bi to bili: Waze & Oddyssey, Moullinex, KinK, Ambassadeurs, Detroit Swindle, Futurizm ...

Za konec nas zanima še, kako kaj poznate slovensko glasbeno oziroma plesno prizorišče?

Po pravici povedano: o tem ne vem kaj dosti. Edini slovenski didžej in producent, ki ga poznamo, je Umek: a on je res velikan! Se bomo kar na licu mesta pozanimali, kaj se še dogaja pri vas.