Kukla, s polnim umetniškim imenom Kukla Kesherović in pravim imenom Katarina Rešek, je performerka, glasbenica in filmska režiserka.

Na glasbeni sceni se je sprva uveljavila pred približno desetletjem kot idejni vodja in osrednji glas glasbenega projekta Napravi mi dete, danes pa deluje kot samostojna ustvarjalka КУКЛА (Kukla).

Je tudi avtorica vrste odmevnih videospotov, med njimi je zagotovo najbolj znan videospot za pesem Mišići, ki jo izvaja Senidah.

Več o koncertu, ki sta ga lahko spremljali prek Instagrama in Facebooka, ter o samoosamitvi v času novega koronavirusa, lahko preberete spodaj.

K insta live koncert za izolirane duše, kot ste naslovili koncert, vas je spodbudila trenutna situacija, ko je zaradi izbruha novega koronavirusa zastalo javno življenje po vsem svetu. Kdaj in kako ste prišli do ideje o koncertu?

Samoizolacija oziroma karantena mi je dala misliti – kot verjetno vsem nam. Mislim, da se vsi, ki delamo od doma in smo posledično doma 24 ur na dan, spopadamo s svojimi mislimi, ki jih v sodobnem vrvežu mnogokrat preslišimo. To stanje dojemam kot "šamar", ogledalo vsem nam. Tišina, v kateri je ogromno hrupa. Nisem zdravnica, medicinska sestra, prodajalka itd. Ti ljudje so danes največji heroji, zelo smo jim hvaležni vsi. V takšnih situacijah se stvari hitro postavijo v drugačno perspektivo. Pomislila sem, kako lahko poleg odgovornega dejanja samoizolacije in neprestane dezinfekcije prispevam k boljšemu počutju mojih poslušalcev v izolaciji, zato sem se odločila za prenos koncerta v živo. To bo intimni koncert, nekako ena na ena. Leto 2020 nikoli ni bilo resničnejše, bi se lahko reklo, v futurističnem smislu.

Kako potekajo priprave na koncert doma? Ob vseh omejitvah, ki jih te dni moramo upoštevati, je to veliko težje izvedljivo?

Trudim se, da bi čim bolj omejila stike in prakticiram socialno distanciranje. Če mi kdo pomaga, to naredimo na ustrezen način, s primerno distanco, rokavicami in razkužilom, brezstično. Vsekakor bom izkoristila možnosti, ki nam jih ponuja tehnologija, in v prenos vključila tudi poslušalce, tako da naj kar ogrejejo glasilke.

Kako sprejemate celotno situacijo glede novega koronavirusa? Mnogi pravijo, da je to pravi trenutek, da se svet ustavi in začnemo ceniti prave stvari, kot je recimo zdravje. Kakšen je vaš pogled na samoosamitev, za kaj jo lahko izkoristimo?

To stanje je definitivno preraslo v zdravstveno-ekonomsko-socialno krizo. Upam le, da jo odnesem s čim manjšimi posledicami. In da ne bo vojne – tega se, iskreno, res bojim. Mogoče sem malce črnogleda, ampak bojim se, da bo imelo to glede na zgodovino kratkotrajne posledice. Zagotovo je ta kriza primeren čas za samorefleksijo, tako na osebni kot družbeni, celo politični ravni in za nekaj mesecev se bomo zagotovo umirili, postali manj potrošniški in bolj empatični, a ljudje žal radi pozabimo. Mislim, da se nam je na zahodu v tej tehno-dobi zdelo, da smo nedotakljivi in nepremagljivi, a se je spet izkazalo, da smo ljudje – iz mesa, kosti in bakterij. Vsem nam želim veliko zdravja, ljubezni, samozavesti in empatije.

Kako sami preživljate čas v samoosamitvi?

Sama imam to sodobno bolezen – nekakšno vrsto deloholizma – in zadnje dni, ko sem se po norem tempu zadnjih mesecev ustavila, čutim posledice na telesu in psihi. Tako rada poudarjam odgovornost, a vidim, da sem bila do sebe zelo neodgovorna, nisem se ustavila in nikoli se nisem naspala. Praznina in odsotnost stikov delujeta po svoje, misli postajajo hrupne in včasih naporne, a to je dobro, naučijo nas ogromno o sebi. Moramo poskrbeti zase, da bi lahko poskrbeli za vse nas. Brez tebe in mene ni naju. In na koncu dneva se moramo zavedati, da smo minljivi in majhni, a smo hkrati veliki in močni.