Lykke danes praznuje 27. rojstni dan, zato smo ob tej priložnosti malce obnovili njen portret.
Wounded Rhymes, ki je luč dneva ugledal 1. marca 2011, je več kot dostojno nasledil Lijin prvenec Youth Novels iz leta 2008, ki je tako uspešno združeval ledeno skandinavsko instrumentalijo z Lijinim zloveščim, lepim vokalom in ostrimi melodijami. Drugi album Li Lykke Timotej Zachrisson, kot je njeno polno ime, sledi enaki formuli, ki pa jo še nadgrajuje s precej temačnejšimi besedili.
"Dont pull your pants before i go down, Dont turn away this is my time (...) I'm your prostitute, you gon get some," poje brez cenzure v prvem singlu, izjemno provokativnem Get Some.
"Gre za moj komentar na to, kako moški, še posebej novinarji, gledajo na ženske in pišejo članke o ženskih izvajalkah," je prostodušno razlagala Guardianovemu novinarju. "Kako naj ti še bolj razložim? Če si to misliš, če je to tvoje mnenje, potem sem tvoja prostitutka in ti bom dala. Ne gre za seks ali za to, če si žrtev, v resnici gre za moč."
In je nadaljevala: "Moški so lahko kar koli si želijo biti. Kot David Bowie. Lahko je brez srajce ali pa se obleče v žensko. Zakaj pa jaz ne smem storiti česa takega?" Nekakšna švedska verzija Lady Gage torej, ki pa ji uspe predati javnosti svoje sporočilo, ne da bi se oblekla v surovo meso.
Indie ljubljenka
Li je bil uporniški glasbeni izraz položen že v zibko. Njena mama je bila članica dekliške pankovske skupine, njen oče pa je igral kitaro v nekem drugem švedskem pank bendu. Družina se je selila po svetu, od Portugalske do Maroka, zime pa so preživljali v Nepalu in Indiji. Pri 19 se je preselila v New York, nato pa se je vrnila na Švedsko, kjer je s pomočjo rojaka Björna Yttlinga iz zasedbe Peter Bjorn and John posnela svoj prvenec.
Kritiki niso točno vedeli, kam naj dajo dekle z eklektičnim in težko definiranim izdelkom, ki so ga opisovali kot mešanico soula, elektronike in "pocukranega" popa, a "indie scena" jo je takoj vzela za svojo.

K sodelovanju jo je zvabila norveška elektro dvojica Röyksopp, pa raper Kanye West, ameriške rockerje Kings of Leon pa je njen vokal tako navdušil, da so k njej pristopili z željo, naj posname predelavo kakšne njihove pesmi po želji. Izbrala je Knocked Up, nato pa leta 2009 osvojila ameriško festivalsko občinstvo na megalomanskih festivalih Coachella in Lollapalooza.

Logično nadaljevanje je bilo vabilo k sodelovanju na izrazito indie soundtracku za vampirsko filmsko franšizo Somrak in tako je v Mlado luno uvrščena Lykkejina Possibility.

Levinja v telesu mačke
"Njen glas je kot nordijski hibrid med Loujem Reedom in Darlene Love," piše Entertainment Weekly v recenziji albuma Wounded Rhymes, ki da je "lakomen, temačen, umazan" - in mu namenil najvišjo oceno.
Pri NME-ju pa opozarjajo, da Li ne smemo podcenjevati kot nekakšne eterične ptičice pevke, saj Wounded Rhymes zadane pravi udarec. "Album je preračunan poskus jasne in glasne prevratniške izjave ognjevitega ženskega naklepa od zadnjega glasu, od katerega bi to pričakovali," je zapisal njihov kritik. "Kljub vsej svoji bojeviti bahavosti je Lykke neke vrste levinja, ujeta v telesu negovane mačkice."

The Observer se je strinjal s to oceno in jo podprl z analogijo Lykke kot volka v ljubki preobleki zajčice. "Njen drugi album je odlična zbirka udarniških pesmi žensk 21. stoletja, ki donijo z maščevalnostjo in opustošenjem," so zapisali. "Aranžmaji so še vedno trdi in gnani s sinkopiranimi ploski in bobni, a zdaj z glasom, ki škriplje s srčno bolečino, zveni, kot da izreka uroke, ne pa da poje uspavanke."
Prav ta dvojnost, ki se je verjetno ne bi branil še sam David Lynch, angelska milina in harpija, ki seje uničenje in strah, je morda tista, ki Lykke ponese nad svoje vrstnice, njen album pa velja za enega najzanimivejših in izvirnih popizdelkov glasbene bere zadnjih dveh let. Ob vsem tem pa je komad I Follow Rivers, ki je izšel že januarja 2011, v zadnjem letu dni povsem nepričakovano postala prava uspešnica, ki se je ne branijo niti komercialni, do alternative ne najbolj prijazni radii. Remiks pesmi pa smo lahko slišali tudi v francoskem filmu Rja in kost.
Kaja Sajovic