S svojim projektom prihaja na letošnji Slovenski teden glasbe (STG), za konec meseca pa najavlja izid novega albuma Smoods. Sam izvira iz glasbene družine. V mladih letih se je poleg neumornega poslušanja glasbe udejstvoval tudi v glasbeni šoli, pozneje pa je doštudiral klarinet na Akademiji za glasbo v Ljubljani in pet let študiral džezpetje v Grazu. Pri 16 je začel igrati v svoji prvi skupini.

Od takrat je bil dejaven v veliko skupinah, ki igrajo različne vrste glasbe, in snemal z večino ljudi na slovenski glasbeni sceni. Dolgo je nastopal tudi z mednarodno priznanim glasbenikom Magnificom in z njim prepotoval velik del Evrope. Bil je pevec uspešne slovenske skupine Da Phenomena, ki je posnela dva albuma in za letošnje leto napoveduje vrnitev.

Ideja o reggaeju se ni porodila kar čez noč, ampak je nastajala počasi. Pred približno desetimi leti je BRO kot turist preživel mesec na Jamajki in to je bilo dovolj, da ga je ta kultura začela zanimati. Že na svojih prejšnjih albumih (pred BRO) je skoraj vedno kakšna pesem, ki je pod vplivom reggaeja. Tako je počasi v domačem studiu Dolina Miru začel snemati pesmi za svoj prvi soloalbum, imenovan Serious Reggae Deviations. BRO je sam posnel vse razen bobnov.

Z Brodarjem smo izmenjali nekaj besed pred njegovim nastopom v okviru Slovenskega tedna glasbe, ki bo 8. februarja v Kinu Šiška.

Od vseh nastopajočih na letošnjem STG-ju ste edini, ki ste nastopili že na večjem tujem festivalu, tj. Szigetu. Kako vas je pot zanesla tja in kakšni so spomini na nastop?
Na Sziget imam lepe spomine. Najzanimivejši pa mi je bil ta neki "real time" odziv ljudi. Drznili smo si namreč sredi koncerta odigrati eno malo mirnejšo skladbo in pred odrom je takoj postalo bolj prazno. No, dobro je to, da so se ljudje znova vrnili takoj, ko smo začeli spet 'žgat'.

Kadar se omenja BRO, je vedno poleg njega opis "projekt". Toda ali je res samo projekt? Kako bi ga vi opredelili?
Hehe, pravzaprav ne vem, kako bi ga lahko drugače opredelil. BRO je in bo glasba, za katero odgovarjam in jo bolj ali manj ustvarjam sam. Povedano v neoliberalnem jeziku - sem glavni delničar.

Se vam morda na nastopih zgodi, da obiskovalci pričakujejo, kdaj bo vskočil še Anže Langus Petrovič? Kaj je bil povod, da sta se pred kratkim znova združila v studiu?
To ravno ne, lahko pa z veseljem rečem, da me vedno več ljudi 'cuka' za rokav in sprašuje: 'Ej, stari, kaj je s Phenomeno? Ja, škoda je, no. Hudi ste bili!' Še bolj pa me veselijo res srčni odzivi ljudi ob naši vrnitvi! Povod? Osebno sem zelo pogrešal naše komade, naše občinstvo, koncerte in pač vse povezano s to skupino ... Potem pa je beseda dala besedo.

Večkrat vas lahko glasbeni ljubitelji vidijo v vlogi spremljevalnega vokalista. Kje se počutite bolj "domače": v ospredju ali ozadju?
Teh dveh vlog niti ne primerjam, saj sta popolnoma različni, se pa v obeh odlično počutim. Kot spremljevalni vokalist vidim svojo nalogo v tem, da podpiram glavni vokal, in to potem zahteva drugačen pristop, kot če pojem glavni vokal.

Za prihajajoči album napovedujete tudi glasbene goste, med drugim Jah Masona, Trkaja, Budo, Majo Keuc in Mojco Zalar. Je čas, da vrnejo uslugo? Oz. kako ste začeli sodelovati z njimi?
Vse našteto drži, je pa usoda hotela, da je Majo Keuc zamenjala Polona Leben, in to prav za pesem Razsta, ki je te dni prišla na radijske valove. In usoda je imela prav! Mislim, da so mi uslugo naredili že s samim gostovanjem na moji plošči, in se prej sam počutim kot njihov dolžnik.