Na uradnih majicah glasbenega festivala MetalDays, ki se je rodil leta 2013, je letos prvič namesto Tolmina pisalo Velenje. Šaleški debi bi letos pospremilo 132 glasbenikov, a so katastrofalne vremenske razmere in poplave, ki so prizadele neštete kraje po Sloveniji, organizatorjem prekrižale načrte. Zadnji festivalski dan, ko bi morali nastopiti izjemni In Flames, je bil zaradi varnosti obiskovalcev odpovedan.

Vsak dan se je kljub apokaliptični količini dežja zbralo malo morje privržencev metala. Dež ni pogasil ognja metalcev in njihove vneme pri "headbanganju" in "circlepitih", dežne kaplje niso zlomile odločnega metalskega duha, temveč so metalce z vseh koncev sveta le še podžgale pri tem, da so z napetim kimanjem pokazali čutenje glasbe – nekateri so tako zavihteli svojo zavidanja vredno grivo – in izkazali odobravanje z vztrajnim držanjem mezinca in kazalca visoko v zrak.

"Po prvih dneh festivala smo bili zadovoljni z odzivom obiskovalcev. Energija na prizorišču je bila neverjetna. Obiskovalci festivala uživajo v glasbi, vzdušju in so navdušeni nad novo lokacijo. Večina nastanitvenih kapacitet na destinaciji in širše je polnih," so za MMC delili pri Zavodu za Turizem Šaleške doline, kjer so sicer opazili, da glasbeni navdušenci čez dan raziskujejo Šaleško dolino – pohajkujejo po mestu in obiskujejo turistične znamenitosti in muzeje ter tako podpirajo tudi lokalne ponudnike, kar jim je olajšala tudi vzpostavitev dodatne avtobusne linije Lokalca z Viste v mesto. "To kaže, da festival privablja tudi obiskovalce, ki so radovedni in želijo spoznati okolje, v katerem so," so še dodali in poudarili, da so se obiskovalci izkazali kot izjemno prijazni in spoštljivi do lokalnega okolja.

Selitev na drugo stran države

Gotovo selitev iz Tolmina v Velenje za organizatorje ni bila lahek zalogaj, po spletu pa so številni pred dogodkom tarnali nad tem, da industrijski kompleksi v bližini Velenjskega jezera uničujejo tisto, po čemer so "Dejsi" pravzaprav zasloveli v neokrnjeni naravi. Kljub nekaterim nejevoljnim "spletnim bojevnikom" pa so organizatorji in Velenjčani metalcem ponudili prizorišče z veliko zelenimi površinami, dobro organizacijo in udobje, s katerim se lahko pohvali le malo podobnih ali celo večjih evropskih festivalov. Prvi nam na misel pride bližnji avstrijski Nova Rock, ki glede na proračun in obisk našega pospravi v žep, a so včasih tudi puščavske razmere panonskih polj v bližini avstrijsko-slovaško-madžarske tromeje razlog, da številni ljubitelji težke glasbe kljub mamljivim izvajalcem niti ne pomislijo, da bi svoj glasbeni dopust preživeli tam.

Velikokrat smo spremljali tudi novice nejevoljnih (sicer maloštevilčnih, a glasnih) Tolmincev, ki takšnim dogodkom nikakor niso bili naklonjeni. Tudi Velenjčani so enotedenski simbiozi lokalnih prebivalcev z metalci namenili kar nekaj razmisleka. "V lokalni skupnosti želimo, da občanke in občane čim bolje informiramo o priložnostih festivala, da ovržemo predsodke, strahove in metalski sceni pokažemo vso srčnost, ki jo Velenjčanke in Velenjčani premoremo," so povedali pri Zavodu za turizem Šaleške doline in dodali, da so zato organizirali bogat nabor dejavnosti, s katerimi so želeli "zagotoviti, da obiskovalci poleg glasbenih spektaklov raziščejo tudi turistično ponudbo Šaleške doline, začutijo gostoljubnost domačinov in se vrnejo dobov z lepimi spomin(k)i". Veliko jih je tako raziskovalo prizorišče, tudi s supom in pedalinom, ali se odpravilo na voden ogled Velenjskega jezera.

"Gre za neko povsem novo festivalsko zgodbo v našem mestu. Prvi vtisi so za zdaj pozitivni. Mestna občina Velenje in Zavod za turizem Šaleške doline festival podpirata, seveda pa je tudi veliko domačinov v tem prepoznalo priložnost," so za MMC povedali pri Zavodu za turizem Šaleške doline, ki so dodali, da so delovali kot povezovalna točka med organizatorji festivala in obiskovalci. MetalDays naj bi po njihovem mnenju v Velenje prinesel "nove priložnosti, znanje, izzive, spoznanja in prijateljstva", povečan obisk pa občanom ponuja možnost za nadgradnjo obstoječe turistične, nastanitvene in gostinske ponudbe. V maju so za vse, ki so želeli v času festivala oddati svojo hišo, stanovanje ali sobo, namreč pripravili brezplačno delavnico o oddaji nepremičnin v turistične namene, imeli so tudi okroglo mizo o izzivih in priložnostih festivala MetalDays, v času festivala je delovala tudi Art tržnica, na kateri so lokalni umetniki brezplačno predstavljali in prodajali svoje izdelke.

Od najbrutalnejših "growlov" do flavte

Glede na vsakoletni nabor nastopajočih je videti, da se festival MetalDays drži predpandemične filozofije velikana med metalskimi festivali, Wacken Open Air. Legendarni nemški zbor ljubiteljev težke glasbe v preteklosti tudi ni sledil drugim festivalom v regiji, ki so "na vrat na nos" svoje odre polnili z najbolj priljubljenimi skupinami tistega hipa, a so svojim gostom ponudili resnično epsko in do najmanjših skupin izjemno kakovosten nabor glasbenikov. Podobno pot, vendar kako stopničko niže – glede na proračun festivalov, ki ju primerjamo, popolnoma razumljivo – že leta ubirajo tudi organizatorji MetalDays.

Namesto da bi denar, namenjen za honorarje izvajalcev, porabili za tisti trenutek popularno skupino, druga mesta pa zapolnili s kakovostno vprašljivimi ali odsluženimi zasedbami, so slovenski prireditelji znova postregli s pestrimi in muzikalno raznolikimi izvajalci v okviru metalskega žanra. Tako so nastopajoči zapolnili tako rekoč vse pore metalglasbe, od najbolj podzemnih in brutalnih zasedb, kot so Marduk, pa vse do veliko bolj spevnih in komercialno uspešnih Beartooth ali celo popolnoma iz najtežje glasbene zvrsti izstopajočih in s flavto opremljenih Wucan.

Izkušeni glasbeni sladokusci prišli na svoj račun

V Velenju tako rekoč ni bilo metalca, ki ne bi prišel na svoj račun. Gotovo so letos od festivala veliko odnesli izkušeni glasbeni sladokusci, saj so na festivalu med drugim nastopile kar tri za razvoj glasbene zvrsti zelo pomembne skupine: Kreator, Helloween in Venom inc. Sicer za britansko zasedbo Venom inc. ne moremo reči, da gre za prvotno, klasično strukturo skupine, ampak za neki konglomerat ponovne združitve članov skupine iz obdobja med letoma 1987 in 1995, ko je od ustanovitelja zasedbe Conrada Lanta vlogo vokalista in basista prevzel Tony "Demolition Man" Dolan. Po 1995 se je skupini Venom znova pridružil Lant, ki skupaj s Stuartom Dixonom in Dannyjem Needhamom pod imenom Venom koncertira še danes. Zasedba, pri kateri je v različnih obdobjih več kot štiridesetletne zgodovine sodelovalo kar 13 različnih glasbenikov, je zaslužna za rojstvo povsem nove metalske zvrsti, ki so jo poimenovali kar po albumu iz leta 1982 – Black Metal, katere ledino so orali skupaj z zasedbama Bathory in Mercyful Fate.

Velenjčani so gostili tudi dve izmed najvplivnejših evropskih glasbenih skupin iz osemdesetih, nemški Kreator in Helloween. O tem, kako plodna in za glasbo v Evropi pomembna je bila nemška metalska scena v tistem obdobju, pričajo številne legendarne skupine. Skupaj s Kreator so evropski thrash metal na svetovni zemljevid nezaustavljivo postavili še Sodom, Destruction in Tankard.

Na drugem bregu žanra, na tistem veliko bolj melodičnem, ki opeva fantastična bitja, epske boje in povzema zgodbe literatov, kot je J. R. R. Tolkien, stoji evropski power metal. Svoja rojstvo in vzpon je doživel prav s skupino Helloween, albuma Keeper Of The Seven Keys Part I in Part II pa veljata za starša te zvrsti. Z njuno izjemno popularnostjo so v Nemčiji v tem obdobju zrasle še številne druge legendarne skupine power metala, kot so: Gamma Ray (po svojem slovesu od zasedbe Helloween jo je ustanovil Kai Hansen), Avantasia in Blind Guardian. Helloween so v skoraj štiridesetletni karieri izdali neverjeten opus šestnajstih studijskih albumov in prodali več kot 10 milijonov posnetkov.

Družina, kjer se ne obsoja

Pred in med maratonom koncertov so si obiskovalci lahko novih moči nabrali na različne načine – poleg hrane in pijače, seveda. Svobodno, sproščeno vzdušje, idila na kraju, kjer si vsak pusti biti tak, kot je, svoja najbolj neokrnjena različica – pa naj bo to z vilinskimi ušesi, kiltom, rožnatim samorogom za nahrbtnik ali brez – in kjer obsojanje ne obstaja, je nekoga “udarilo” že takoj ob vstopu na prizorišče. To je še dodatno utrdila podoba številnih, ki so, tudi na oblačen dan, počivali ob Velenjskem jezeru in si oči spočili tudi s pogledom na pozelenele griče, ki ga obdajajo. Od pivskih igric, kartanja in branja pa do ohladitve s plavanjem ter preprostega poležavanja na travi ob vodi ali plutjem po vodni gladini z napihljivim rožnatim flamingom ali lamo – vse to je pospremil tudi zven živahnih debat.

Ker je bilo treba svoje telo regenerirati tudi drugače – celodnevno slamanje ni lahko delo –, so si nekateri zatrdele mišice, predvsem vratne, oskrbeli s pomočjo masaže na Velenjski plaži. Kot se spodobi, so si ob pici in pivu, ki so ga stregli tudi v črnih plastičnih kozarcih, odločili odpočiti tudi nekateri izvajalci preteklega dne. Med stojnicami, ki so ponujale številne dobrine, vključno z majicami in raznolikimi zanimivimi skulpturami, tudi rogovi, iz katerih je mogoče na prvinski način srkati "napoj moči", se je prav tako svetlikal bogat nabor prstanov, ogrlic in drugih dodatkov v obliki lobanj, čekanov in pentagramov, s katerimi so se lahko okitili glasbeni navdušenci.

Metalsko vnemo pospremila tudi superluna

Ti so sicer poskrbeli, da je Velenje preplavila črnina – večinoma so bili seveda odeti v metalsko bojno barvo, črno. To se ni spremenilo niti po tem, ko je dež travnik pred glavnima odroma spremenil v blatno "kopel". Poslušalci, ki so nekatere izmed svojih idolov lahko spoznali tudi na dogodkih, kjer so delili avtograme, so se namreč tako večinoma zatekli k črnim dežnim plaščem in bulerjem ali gumijastim škornjem, ki so jih prodajali na kraju dogajanja.

Nekateri so si večerno sušenje oblačil olajšali s tem, da so se ritmu, ki mu je svojo noto dodal tudi naraven “lightshow” – strele in bliskanje – preprosto prepustili bosi in z minimalno opravo, drugi so se zatekli pred oder v šotoru, kamor so jih sicer privabljale in nato "v kremplje dobile" tudi kitarske solaže, zaradi katerih so marsikatera usta ostala odprta.

Čeprav je nepredvidljiva vremenska fronta prekrižala načrte nekaterih skupin, ki so morale zamakniti svoj nastop ali pa ga celo odpovedati, ta ni vplivala na neutrudno in neuklonljivo glasbeno fronto. Predvsem proti večeru so se člani občinstva vseeno zgrnili pred odre, kjer so bili priča spektaklu za spektaklom. Pustili so, da jih glasba popelje na popotovanje, ki ga je 1. avgusta po celemu dnevu dežja popestril tudi pogled na prvo avgustovsko superluno, ki se je le prikazala izza oblakov. Kljub večji množici pa pretiranega gnetenja ni bilo, vsak je imel dovolj prostora, da je videl nastopajoče, ob tem pa tudi dihal in se prosto premikal v skladu z ritmom in morda celo ujel konfet za spomin.

K temu, da je lahko v le nekaj dneh svoje "setliste" odigralo malo morje različnih skupin, so pripomogli kar štirje odri, med dvema glavnima, ki sta bila postavljena praktično drug ob drugem, pa se je množica zlahka gibala do naslednjega koncerta. Medtem ko so na enem rohneli izvajalci, so na drugem že pripravljali vse potrebno za nastop naslednje skupine, znova lahko vzporednice potegnemo s festivalom Wacken, ki koncerte načrtuje na podoben način.

MetalDays so trenutek v časovnem kontinuumu, v katerem se ob dobri glasbi, hrani in pijači sklepajo nova poznanstva in obnovijo stara

Lahko bi rekli, da so MetalDays cenejši kot terapija. A šalo na stran – varno je reči, da je kljub menjavi lokacije MetalDays ohranil prvotni duh, čeprav je bil letos osmoljen zaradi vremenskih razmer. Te so povzročile nekoliko kaotične razmere, zadnji dan festivala je celo odpadel, a so organizatorji za udeležence festivala poskrbeli po najboljših močeh. Neverjeten je bil tudi odziv domačinov, ki so s traktorji reševali obstala vozila, številni domači metalci so ponudili hrano in suha oblačila, organizatorji in občina pa so v kampih "ujete" obiskovalce nastanili v Rdečo športno dvorano, svoja vrata pa je odprl tudi Hotel Paka.

Na družbenih omrežjih so organizatorji po najboljših močeh obiskovalcem nudili ažurne in relevantne informacije. V času, ko je bila vsa Slovenija na kolenih in je reševala tisto, kar se je pač rešiti dalo, pa Velenjčani niso izgubili empatije za sočloveka in pokazali, katere so dejansko pomembne vrednote, ki navsezadnje gredo z roko v roki s heavy metal glasbo.

Še vedno je MetalDays torej kraj, zatočišče, kjer so vsi sprejeti in dobrodošli, kjer se ljudje vseh starosti, ki sicer nosijo majice različnih skupin, združijo zaradi ljubezni do intenzivne glasbe, ki aktivira vse čute. Je trenutek v časovnem kontinuumu, v katerem se ob dobri glasbi, hrani in pijači sklepajo nova poznanstva in obnovijo stara, obenem pa vse to poteka v objemu narave, stran od hitrosti in frustracij življenja.