Morcheeba, britanski pionirji trip-hopa, znani po pesmih Enjoy the Ride, Rome Wasn’t Built In A Day, The Sea, Even Though in Otherwise, se bodo s slovenskimi oboževalci prvič srečali na svoji svetovni turneji, na kateri predstavljajo deveti album z naslovom Blaze Away, ki izide 1. junija.

Kdor jih še ni videl nastopati v živo, bo morda presenečen nad različicami pesmi, ki jih bo mogoče slišati na junijskem koncertu. V pogovoru z MMC-jem sta člana skupine, Ross Godfrey in Skye Edwards, namreč povedala, da se njihove pesmi z nastopi nenehno spreminjajo, razvijajo in tudi oddaljujejo od prvotno posnetih verzij. Na ta način pesmi postajajo njiihovi prijatelji, pravita.

Kaj vas bolj osrečuje, glasbo ustvarjati ali izvajati? Dnevi v studiu ali noči na koncertih?
Veliko bolj zanimivo nam je nastopati. Pisanje je zelo dolg in vase zaprt proces, ki se oblikuje skozi več mesecev, medtem ko je nastop naša neposredna povezava z občinstvom. V samo treh minutah, v eni pesmi, se lahko nabere ogromno navdušenja in adrenalina.

Pesmi z zgodnjih albumov s seboj še vedno nosijo spomine na tisti čas ali se konotacije spreminjajo z vsakim novim izvajanjem pesmi?

Pesmi se z nami starajo in spreminjajo – kot prijatelji. Izvajamo jih v vedno novih različicah, na mnogih koncertih, in tako postajajo naši prijatelji, ki nam delajo družbo, medtem ko živimo svoja življenja. Ko poslušamo posnetke naših zgodnjih glasbenih ustvarjanj, čutimo distanco, ker jih danes ne igramo več na isti način. To se morda zdi nenavadno tistim, ki poslušajo naše albume, vendar pa mi igramo pesmi vsak večer na malček drugačen način. Počasi se spreminjajo in razvijajo. Doma imamo res ogromno starih posnetkov, različnih verzij svojih pesmi, ki ne bodo nikdar postali dostopni javnosti.

Veste, ko napišete hit? Obstaja vnaprejšnji občutek, da boste določeno pesem še velikokrat igrali?
Ja, včasih si že takoj lahko predstavljaš velik festival s tisoči ljudi, ki pojejo s teboj. In zagotovo veš. Obstaja nekakšen poseben občutek, da bo določena pesem postala zelo priljubljena. Blaze Away z našega novega albuma, denimo, je takšen primer. Pesem je na voljo poslušalcem šele kratek čas, pa jo že pojejo z nami na koncertih.

Kako vseprežemajoč objem družbenih medijev vpliva na vaš odnos z oboževalci?
Zaradi pojava družbenih medijev je našim oboževalcem laže priti do nas, bolj neposredno lahko pridejo v stik z nami, kar je super. Zagotovo se ob tem ne zadržijo pri tem, da nam povejo, kaj bi radi od nas in kaj si mislijo o naši glasbi. Včasih je to lepo, včasih pa kar moteče. Ravno smo ustvarili novo spletno stran – prav zato, da lahko oboževalci z nami kontaktirajo direktno in jim ni treba skozi družbena omrežja, da bi nas dosegli. Platforme, kot je Spotify, nam pomagajo prepoznavati, kje imamo največ oboževalcev. Glede na to se lahko tudi odločimo, kje bomo igrali in kje je največji trg občinstva za našo glasbo. Pred pojavitvijo takšnih ponudnik smo mislili, da je trg le v Evropi, zdaj pa vemo, da je pravzaprav razširjen na ves svet.

Na koncertih se vam v zadnjem času pridržujejo tudi družinski člani? Kako to spreminja dinamiko na nastopih?
Prinesejo ogromno nove energije in navdušenja, še posebej Jaega (21-letni sin vokalistke Skye Edwards) na bobnih.

Vašo glasbo pogosto uporabljajo v TV-serijah in filmih. To spremeni, kako doživljate svoje pesmi? Jih začnete povezovati z vizualnimi elementi? Kot je denimo Tony Soprano, ki sedi ob bazenu ...
Niti ne, pesmi so vedno najprej naši otroci. Čudno je videti na televiziji prizor, ki ga spremlja naša glasba. Tolik ur delamo za te pesmi, potem pa se skozi televizijo lahko tako hitro odtujijo. Včasih so dobro umeščene, ravno v Sopranovih je bila glasba odlično postavljena v trenutek na zaslonu. Ko pa našo glasbo uporabijo za reklamo pralnega praška v Italiji, je samo komično.

Ste kdaj zavrnili uporabe svoje glasbe v kakšnem od filmov ali serij?
To ne, smo pa zavrnili prošnjo, da bi eno od naših pesmi uporabili v reklami za McDonalds.

So v vaš zadnji album vstopile trenutne politične razmere, kot so brexit, posledice ameriških volitev, begunska kriza?
Ja, ravno pesem Love Dub z novega albuma govori o tem, kako bi morali svetovni voditelji ljudi združevati, ne pa jih ločevati. Ljudje bolje delujejo skupaj. Poskušati ločevati in deliti ljudi samo poslabša razmere. Majhen problem tako lahko zraste v ogromnega. Evropa in Severna Amerika dajeta občutek, da se premikamo v času nazaj. Ljudje postajajo zelo zaščitniški do svojih malih kotičkov sveta, bojijo se, da bi izgubili svojo kulturno identiteto. To ne bi moglo biti dlje od resnice. Ljudje smo namreč bolj prepričani, kdo smo, kadar lahko prihajamo v stik z različnimi ljudmi, kadar smo soočeni z drugimi kulturami. Ne bi se smeli bati tega.