Slabi dve leti minevata od singla Klic, s katerim so Gregor Strasbergar, Tomaž Zupančič, Lenart Merlin in Rok Klobučar prvič opozorili nase. Do izdaje albuma Story, ki so ga premierno predstavili v Centru urbane kulture Kino Šiška, so javnosti predstavili Tretje oko, Anakin, Tidam, Klic, Sweet Sugar in Always (Če te najdem). Prav omenjeni so pričakovano doživeli največji odziv med občinstvom. Tako so obiskovalci koncerta peli namesto Strasbergarja pri skladbi Klic, ko se mu je na odru pridružil še Tomislav Jovanović - Tokac. "Tokac," je zavpil Strasbergar, na kar je odvrnil Tokac: "Svetla prihodnost!"

Melodična glasbena podlaga je zgolj izhodišče za na prvi posluh nepovezane rime, ki na koncu (pri drugih skladbah tudi kje drugje) udarijo z močnimi sporočili, kot je: "Vzemi demone moje, poglej v zvezde, nadzvočne konje, posute s prahom, in ne pozabi, da nismo tu zato, da bi ljubili samo sebe." Primerjati MRFY s katero koli drugo skupino je Sizifovo delo. Starejše generacije bodo v njih videle zametke skupin, kot so Shyam in Melodrom. Mlajše generacije vlečejo vzporednice z izvajalci vse od Tame Impala do The Hives.

Vendar, ko stopijo na oder, so zgolj MRFY. Tista skupina, kjer baskitara Merlina prevzame vlogo narekovalca tempa in smeri, medtem ko so zvoki izpod prstov Strasbergarja in Zupančiča tisti dodatni košček v mozaiku, ki dela zvok MRFY-jev neprimerljiv z drugimi slovenskimi skupinami. Razvili so svoj zvok in še več: niso se ujeli v past "ugajanja".

Zaman boste čakali na stereotipne zgradbe besedil in čakali, da se ponavljajo refreni. Strasbergar namesto tega uporablja besedne zveze, ki preprosto ostanejo v ušesu, čeprav ne stojijo na najbolj izpostavljenih delih besedil. "Malo manjka, da mi misli zmanjka," je lep primer, ki se pojavi v skladbi Umru zate. Po drugi strani pa izziva poslušalce s prevpraševanjem o smislu in bistvu, kot je primer v skladbi Anakin: "Komu najprej slovo? A se ti ne zdi, da sva enaka?" Svoje pa naredijo tudi njegovi poudarki pri izgovarjanju šumnikov.

V primerjavi z večino velikih rokerskih skupin je okostje zvoka MRFY-jev na plečih baskitarista (primer skladba NBSVM). Merlin vodi, medtem ko Klobučar sledi. Spet Zupančič piše vzporedno zgodbo na kitari, medtem ko Strasbergar manevrira med električno in akustično kitaro oziroma odsotnostjo obeh. Njihov Story lahko primerjamo zgolj s potovanjem: vožnjo z avtomobilom po cestah in avtocestah v različnih vremenskih razmerah in okoliščinah. Za volanom je Strasbergar, ki s svojo karizmo obiskovalca kupi v trenutku ali pa ga odbije. Ni srednje poti. In ni kompromisov. Skoraj apatičnost, ki jo izraža med prepevanjem, zna v trenutku sprevreči v "simfonijo" krikov, kot je primer v skladbah, Anakin, Tebe ... Toda intenziteto glasu uravnotežijo z umirjenim ritmom.

Na meji igre
Pri MRFY ni poskočnic, so izštevanke. Forme izštevank. "Ko te je vzel naiven in gol, pustil je, da se vrneš domov. Stalo je srečno belo drevo, se te spomni," je takšen primer pri skladbi Klic. Uspe jim združiti nemogoče, kot je primer balade Recall, kjer se zdi, kot da poslušate "crossover" šansona in pristne kantavtorske skladbe, ki se nekje na sredini spremeni v rokenrolovski 'trip'. Vse skupaj pa pospremi sporočilo: "In če me nočeš, bom šel naprej. V tvoji bitki našel sem mir." Še več, zdi se, da pri njihovem strmenju, da se fonetično z besedili čim bolj približajo melodiji, to počnejo z neverjetno lahkoto, kot je primer skladba U reki: "U reki se umijem, v morju se ubijem." Hkrati pa so MRFY tista skupina, kjer med baladami (ki to niso), kot je Tretje oko, letijo po zraku kozarci piva.

Za svoj prvi veliki koncert v Kinu Šiška so pripravili nekaj presenečenj. Tako se jim je pred skladbo Anakin na odru pridružila plesalka Urška Centa (ki je nastopila tudi v videospotu za omenjeno skladbo). Pri skladbi Recalll se jim je pridružila brass sekcija, medtem ko so se jim pri skladbi U reki pridružili godalci. "Saj ne vem več, kaj bi. Mogoče bi zamenjal kitaro. Če vas je kaj 'narajcalo', so te tube," je bil nazoren Strasbergar, preden je še enkrat zamenjal električno kitaro z akustično.

Zgodbe, ki jih piše(jo) MRFY
Posebnost njihovih skladb so tudi naslovi, ki so ostanki delovnih naslovov in vam zgolj pogled na nekatere izmed njih - BBY, Recall, Heaven&Hell, NBSVM - ne povedo veliko. Kot je pokazal sinočnji koncert, so MRFY skupina, ki ne pokažejo veliko ob pogledu na embalažo oziroma ta skriva vsebino, ki je zaradi tega toliko bolj mamljiva. Ali kot so zapisali sami: "Igra skuša uvesti nekakšen red v anarhijo odnosov in omogoča prehod iz naravnega stanja v kulturno, iz spontanega v namerno."