Po projektu 5 minutes of fame sta se Murat in Jose združila in posnela debitantski album V besedi je moč. Spredizadi in Od ljudi za ljudi so kraljevali na takratni lestvici Videospotnic.

Leta 2008 je izšel nov album Tuki not, ki je bil v celoti posnet z inštrumenti, odigranimi v živo. Pri njem sta združila moči z izvajalci, kot sta Janez Bončina - Benč (Nazaj) in Maya (Postan ti sam). Nato pa je prišla faza mirovanja, iz katere ju je "izvlekel" poleg dolgoletnega producenta JAMirka Jure Longyka, ki ju je povabil v svojo oddajo Izštekani. Leto dni po gostovanju enkratna izkušnja iz studia dobiva koncertno podobo, ki bo premiero doživela 28. januarja.

Več o času, ko Murat in Jose nista bila toliko prisotna v medijih, in o novem projektu, smo spregovorili z raperjema, JAMirkom in Longyko.

Murat, Jose, za začetek mi povejta 'neki', kaj je ta vajin 'neki', ki se pojavlja že od Kr neki vse do Nekineki? Zakaj se zgodba z 'neki' ne konča?
Jose: Ker je vedno 'neki'.

Kaj je to 'neki'?
Jose: Ja, to se tudi midva sprašujeva – tako kot vsi ljudje. Ves čas se sprašujemo, kaj se nam dogaja, toda tega ne znamo opredeliti. Tako tudi pri komadu ali zadnjem singlu Nekineki ne znamo opredeliti, kajti če nekaj (ne) znaš opredeliti, je 'kr neki'. 'Neki neki' pa je tudi pogovorni izraz – kot 'kr neki' – toda pri tej besedni zvezi ni tako pomembno, kaj nameravaš početi. Če bi rekel, da nameravam počet 'neki', bi bilo to bolj sumljivo, ker bi pomenilo, da gre za meni pomembno stvar.

Kaj je zdaj to pomeni v korelaciji z leti in vajino kariero: a želita samo še povedati 'neki' – torej, da sta še tu? Oz. kaj se dogaja z vsebino, če strneš vse v 'neki neki'.
Jose: V resnici se dogaja veliko stvari, ki jih ne znamo opredeliti – vsaj ne jaz osebno ali ljudje, s katerimi se pogovarjam. Ljudje gredo ven, se zabavajo in rečejo: "Aha, smo bili tam in smo delali to in neki neki." Je malo duh časa. Včasih smo bili bolj zavestni dogajanja okoli nas, zdaj pa ne vemo natančno. Vsaj ne veliko ljudi, s katerimi se sam družim. Nekatere stvari so postale tako relativne, da so neki neki.

Rapal si, da je v letu 00 še vedno tako, kot je bilo včeraj. Kako pa je v letu '16?
JAMirko: Nekineki (smeh).
Jose: Dejstvo je, da se je ogromno zgodilo vmes, toda pri omenjenem besedilu sem govoril predvsem o raperski sceni. Mislim, da se je to zdaj razvilo do neke mere, vmes je sicer prišlo tudi do upada. Ko sem napisal to skladbo, je bilo morda manj raperjev, kot jih je zdaj. Čeprav, kar me čudi s pojavom Youtuba, prihaja do skladb, pri katerih bi svetoval avtorjem, da prisluhnejo skladbi V letu 00. Ampak je pa tudi veliko bolje.

Murat, kaj se je v tem času – od leta 2002, se pravi izida prvenca – dogajalo z vama? En kratek povzetek.
Murat: Kar se tiče glasbenih stvaritev bi izpostavil, da sem vmes sodeloval s FU-jem pri kompilaciji Mix Mash, z Josom sva posnela skladbo Ja in. S prijatelji iz Anglije smo posneli album Yoyo Cuts, ki je bil večjezični projekt. Potem je prišel drugi album Tuki not, ki sva ga z Josom zastavila čisto drugače, kot prvega – vse inštrumente smo posneli v živo. Sam veliko sodelujem s prijateljem iz Nemčije, s katerim sva naredila minialbum – slovensko-nemški. Jose se veliko ukvarja z gledališčem in lutkami, vodi delavnice slam poezije, sam pa sodelujem še s Plišem, vodim beatbox delavnice …

Kako je potem prišla ideja o Izštekanih? Se pravi – kako je prišlo do ideje, da pridete v Juretov studio in pozneje, da to zdaj ponesete na oder?
Jose: Jure nas je povabil v oddajo, po kateri smo dobili veliko odzivov ljudi, da želijo to doživeti v živo. Ko smo se dogovarjali za koncert v SiTi Teatru, smo videli, da je to idealna priložnost, da s takšno veliko zasedbo v intimnem gledališkem vzdušju predstavimo naše skladbe v približno takšnem vzdušju, kot je bilo v studiu.

Kaj pa pred Izštekanimi? Je obstajala pri vaju želja, da bi stopila skupaj v studio, toda ne zato, da bi pregrevala star material?
Jose: Da. Pred kratkim sva tudi posnela skladbo Nekineki in videospot zanj bo premierno predvajan na koncertu. Ustvarjava tudi nove skladbe. Midva sva v fazi izdelave in snemanja novih skladb – in to sva počela že pred fazo Izštekanih.
JAMirko: Oba delujeta v širših krogih, in ta čas od drugega albuma je bil potreben, da dozorita v drugih sferah. Ta potreba po rapu se še veliko bolj manifestira zaradi njunih preteklih izkušenj, ki sta si jih nabrala v vmesnem času. Zato smo rekli, da je to zdaj pravi trenutek in Juretovo povabilo je bilo delček mozaika, iskrica, ki je sprožila novo poglavje: če se že gremo »izštekati«, pa bomo pokazali še nekaj novega.
JL: Povabilo v Izštekane pride, ko so okoliščine prave. Včasih povabim izvajalce, ko so na vrhuncu in v vrtincu dogajanja. A v večini primerov raje čakam na zatišje. Pri Muratu in Josu sem kar nekaj let čutil željo in na nek način tudi dolg, da ju pogostimo v Izštekanih. Spomnim se enega izmed pogovorov z JAMirkom, potrdil je, da je čas pravi, da sta fanta v posebnem razpoloženju, nekoliko introvertirana, nagnjena k refleksiji, da pišeta nove poglobljene songe. Izštekani so kot pot na goro, po kateri se vrneš nazaj k sebi. Drugačen, a obenem isti, bliže sebi.

Zanimivo je, da se Izštekani znova selijo iz studia na koncertni oder, toda ne v obliki Izštekanih 10, ampak v nenadzorovani obliki – na neki način – na pobudo izvajalcev.
JAMirko: Kot virus.
JL: Izštekani imajo pogosto življenje tudi po končani oddaji. Včasih smo bolj stavili na nosilce zvoka, danes se to življenje nadaljuje na odrih.

JAMirko, kako se izšteka rap?
JAMirko: To je eden izmed izzivov, ki je bil osrednji pri mojem razmišljanju, kako bi se – kljub temu da sta imela drugo poglavje z drugim albumom, ko so bili inštrumenti odigrani v živo – lahko še bolj drugače predstavilo glasbeni del kulture hiphopa. Potem smo s to intimo - ko nismo izštekali zvoka samo po jakosti, ampak tudi po estetiki, ki jo lahko predrugačiš iz situacije hiphopa – spremenili v druženje z glasbenimi prijatelji. Po prvem povabilu na Izštekane smo spoznali veliko mladih glasbenikov, ki so poznali Murata in Josa, ampak niso nikoli prišli v stik z njima – v smislu glasbenega sodelovanja. In po tem nastopu je bila poleg želje občinstva, tudi želja novih glasbenih prijateljev, da nadaljujemo zgodbo Izštekanih.

Omenil si mlade moči. A se kdaj počutita kot starosti med mlajšo generacijo raperjev?
Murat: Ne počutim se kot starosta (smeh).
Jose: Tudi jaz ne. Glede na to, da še vedno pišem skladbe in nastopam z Muratom, se počutim tako kot mlajši ali starejši. Vsi delamo isto stvar. Razlike so samo pri okusu, kaj mi je bolj všeč in kaj manj. Kot izvajalec pa se ne počutim kot starosta.
Murat: Mislim, da je zdaj med nami veliko mladih raperjev, ampak so malo drugačni časi. Včasih niso bili toliko prisotni splet in družbena omrežja. Izvajalec je moral izdati album in včasih ni bilo toliko raperskih albumov. Ker jih je bilo toliko manj, si dobil več pozornosti. Zdaj pa lahko že vsak posname album doma in ga naloži na splet. V količini se izgubi kakovost, a preden se prebiješ čez vse to, jo je težje najti.

Se vama mogoče kdaj zazdi, da sta ujela "zadnji vlak", ko sta izdala prvenec in pozneje še drugi album – kar se tiče fokusa na izvajalca?
Murat: Takrat je bilo po mojem mnenju več pozornosti na izvajalca.
JL: Ne morem trditi, da so se po letu 2002 stvari bistveno spremenile. Danes se je težje uveljaviti, ker so komunikacijski kanali tako razpršeni. To je dejstvo. Ampak težko opredelim, kako se to pozna v Izštekanih. Danes lahko traja deset let, da se izvajalec uveljavi. Toliko časa traja, da bendu nehajo govoriti, da je mlad. A Izštekani ne gostijo veliko uveljavljajočih se izvajalcev, pot jim praviloma presekajo pozneje.

Vedno več izvajalcev, ki želijo opozoriti nase, opozarja s številkami – naj bodo to z obletnicami, številom obiskovalcev na koncertu …
JL: Kliki na YouTubu so danes verjetno edino nesporno preverjanje popularnosti.
JAMirko: Preverjene številke so hvaležne pri iskanju rešitev, da bi iz nekega dogodka naredil nekaj posebnega. To je na prvo žogo, lahko se tudi malo bolj potrudiš in najdeš vsebinsko zanimivost. Ampak so očitno številka bolj priročna stvar. To je orodje, ki ga je, v poplavi stvari, očitno najlažje uporabiti.

Murat, Jose, bodo v tem novem poglavju – v tem času - še spremljala pozitivno naravnana besedila?
Jose: Pozitivna besedila so po mojem mnenju preveč posplošena oznaka. Kaj je pozitivno? A je skladba Moji bratje pozitivna skladba ali ni? Kaj je skladba Od ljudi za ljudi? Midva vedno govoriva o stvari – ne vedno -, ki nama ni všeč, ampak za razliko od nekoga, ki govori, da mu nekaj ni všeč, poskušava najti rešitev. Včasih jo najdeva, včasih si samo misliva, kaj bi lahko bila. Ne stremiva k temu, da bi bila najina besedila enostranska. Najina besedila poskušajo vedno predstaviti situacijo, v kateri se znajdeva. Še vedno odslikavajo najin pogled na svet.

Če preoblikujem vprašanje: za katere stvari zdaj iščeta rešitve?
Jose: Za notranji nemir. To je skladba Tko k vdih, ki jo bomo zdaj predstavili, v njej raziskujem, zakaj smo tako nemirni. Največkrat je skladba pogovor samega s seboj in prek tega z drugim. In tako predstavim svoj pogled na stvari.

Za konec: je v dvoje lažje ali težje?
Jose: Z Muratom je vedno lažje, ker tudi, če nimaš didžeja, on beatboxa. Tako je ceneje (smeh).
JAMirko: (smeh) Hja, na primer za tokratni koncert v SiTi Teatru, bomo imeli na odru 25 glasbenikov. Nikoli nismo gledali na ustvarjanje, da bi bilo čim ceneje, ampak vedno drugačno.
Murat: Najpomembnejša je izkušnja.