Skupina, ki je nastala leta 2009 na pogorišču k težjim ritmom usmerjenih Wet Bed, je svojo končno podobo izoblikovala, ko se je pevcu in kitaristu Juretu Koširju, basistu Urošu Kušljanu ter bobnarju Marku Grubarju pridružil kitarist Dejan Slak.

Zvesta svojemu občutku je že od samega začetka zagovarjala in predstavljala ritme rokenrola, ki se vedno bolj uveljavljajo in postajajo reprezentativni za skupino. Decembra 2011 so predstavili svoj prvenec Josh, ki so ga soustvarili s pomočjo producenta Tomislava Jovanovića – Tokca iz skupine Dan D. Letos pa so nov izziv našli v Slovenskem tednu glasbe (STG).

"Na STG smo se prijavili predvsem zaradi dobre promocije in seveda z upanjem, da bomo izbrani tudi na kakšnega izmed festivalov, ki so del 'nagrade' na tem dogodku. Prijavili smo se že lani, vendar žal nismo bili izbrani," je za MMC pojasnil Košir. Mednarodna komisija jih je izbrala med 111 prijavljenimi in jim tako povečala možnosti, da v letošnjem letu nastopijo vsaj na enem izmed partnerskih festivalov STG-ja, med katerimi so srbski Exit, madžarski Sziget, hrvaški Terraneo, makedonski Taxirat ter avstrijska Waves Vienna in Springfestival.

Skupina najbolj goji simpatije do Exita, a kot je dejal Košir, je vseh šest festivalov svetovnega kova in bi bili prav tako zadovoljni s katerim koli izmed teh. "Koncerti so naše gorivo za nadaljnje ustvarjanje, tako da bomo veseli vsake ponudbe," je dodal Košir.

S pevcem smo izmenjali nekaj besed pred nastopom skupine Kill Kenny v okviru STG-ja v ljubljanskem Orto Baru 7. februarja.

Album Josh je že več kot leto dni zunaj. Koliko priložnosti ste imeli, da ste ga predstavili?
Album smo predstavljali celotno prejšnje leto po raznih klubih po Sloveniji in festivalih. Nanizali smo kar nekaj koncertov, vendar bi si želeli še več.

Kaj za skupino pomeni, da ima v ozadju producentsko ime, kot je Tokac?
Tokac je z naše strani zelo spoštovan glasbenik, ki je s svojimi izkušnjami albumu dodal še tisto piko na i, ki smo jo iskali. Našli smo skupno frekvenco, ki smo jo vodili čez ves proces ustvarjanja, ob katerem smo se tudi veliko naučili. Skratka, on je bil glavni člen, da je skupina končno dobila tisto pravo obliko, s katero lahko še naprej ustvarjamo dobro glasbo.

Pomislite kdaj, kaj bi se zgodilo s skupino, če ne bi v sosednji sobi slišali Dejana, kako je vadil z Dubzillo?
Dejan je v ta bend s svojimi kitarskimi vložki in seveda odločnim pristopom do glasbe prinesel neko svežino, ki smo ji navsezadnje tudi nekako sledili in ji sledimo še danes. Zelo smo ponosni in veseli, da imamo takega člana, saj se zavedamo, da je takih zelo malo in si tega benda enostavno ne predstavljam brez njega. Če bi na začetku na njegovo mesto prišel nekdo drug, bi danes Kill Kenny zvenel popolnoma drugače.

Ali lahko v vašem primeru še vedno govorimo, da je pomembno samo to, da igrate, ali vendarle težite k številnemu občinstvu?
Vedno je boljši občutek igrati pred večjim občinstvom, vendar moraš vedno občinstvo pridobiti in v ta proces spadajo tudi koncerti, na katerih je samo od deset do dvajset ljudi. Naš recept za uspešen koncert je vedno enak ... Dati vse od sebe, vse drugo pride s tem.

Kaj je za vas definicija dobrega koncerta? Kateri je bil takšen v zadnjem času?
Ko se vsi na odru počutimo več kot navadni smrtniki in občinstvo prevzame ta občutek ter ga širi naprej. Mislim, da se taki koncerti dogajajo vse pogosteje in prav naš zadnji koncert v Lokal Patriotu v Novem mestu je dokazal prav to. Občutek, da je občinstvo sprejelo tvoje sporočilo, je lahko boljši od seksa.