"Pesem sem pripravljal za njega, ampak so odgovorni za ta projekt na Radioteleviziji Bosna in Hercegovina v zadnjem trenutku dvignili roke nad vsem. In pri nas obstaja pregovor, ki pravi: ni pomembno, komu je rečeno, ampak komu je usojeno. Jaz ne verjamem v naključja in popolnoma sem prepričan, da se je vse to – poleg navezanih stikov z ljudmi iz RTV Slovenija – zgodilo z nekim višjim ciljem. Samo čas pa bo pokazal, ali sem imel prav," je pojasnil avtor glasbe in aranžmaja za pesem, ki bo zastopala Slovenijo v Bakuju.

Graiću nacionalni izbori za pesem Evrovizije niso tuji. Na njih je sodeloval že večkrat, ampak največ uspeha je požel med leti 2006 in 2007 v Srbiji. Leta 2006 je slavil na Beoviziji (srbskem nacionalnem izboru za pesem Evrovizije) s pesmijo Ludi letnji ples, v izvedbi skupine Flamingosi. Pesem je zmagala, ampak pozneje ni potovala v Atene - kot je dejal Graić za MMC - zaradi političnih razlogov. Beograjčan se je leta 2007 vrnil na Beovizijo in jo znova osvojil. Pesem Molitva v izvedbi Marije Šerifović ni slavila le na srbskem nacionalnem izboru, ampak je prepričala tudi Evropo na Evroviziji v Helsinkih. Po slavju s Šerifovićevo je leta 2008 sodeloval na slovaškem nacionalnem izboru, toda kot je sam dejal za MMC, brez večjega uspeha.

Štiri leta pozneje je zdaj znova okusil slasti slavja na nacionalnih izborih - na Emi. Za pesem Verjamem je napisal glasbo in aranžma. Besedilo je dodal Igor Pirkovič (ki se je poleg zmage pesmi Verjamem v nedeljo veselil še rojstva svojega sina). Oba avtorja sta k letošnji Emi pristopila na vabilo Razvedrilnega programa Televizije Slovenija, ki je avtorje za pesmi, zapete na Emi, iskal tudi s pomočjo vabila, na katerega so se lahko prijavili vsi, ki so izpolnjevali zahtevane pogoje.

Med 52 prispelimi pesmimi je komisija - ki so jo sestavljali dvakratna slovenska evrovizijska predstavnica in učiteljica solopetja Darja Švajger, vodja Založbe kaset in plošč RTV Slovenija Mojca Menart in zadnjih 10 let vodja slovenske delegacije na evrovizijskih tekmovanjih Aleksander Radić - izbrala tri pesmi. Razvedrilni program Televizije Slovenija pa je k sodelovanju povabil še tri uveljavljene avtorje.

Na finalni večer so Eva Boto ter Eva in Nika Prusnik zapele vsaka po tri pesmi. Najboljši od obeh – Verjamem Botove in Konichiwa dvojčic Prusnik - sta se pomerili v superfinalu, kjer so odločali le glasovi gledalk in gledalcev. Ti so z 28.385 glasovi odločili, da statuo Eme in letalsko vozovnico v Baku, ki bo med 22. in 26. majem, postal evrovizijska prestolnica, prejme 16-letna Korošica.

Več o pesmi, ki jo bo Botova pela v Azerbajdžanu, pa so se pogovarjali z avtorjem glasbe in aranžmaja Vladimirjem Graićem.

Kako ste začeli sodelovati z Misijo Ema 2012?
Med mano in odgovornim urednikom Razvedrilnega programa Vanjo Vardjanom se je rodila ideja, da bi naredil pesem za slovenski izbor. Jaz sem mu predvajal dve ali tri svoje pesmi, on pa je brez prevelikega oklevanja predlagal, da pošljem komisiji prav to, ki je v nedeljo slavila. Prav tako mi je predlagal, da jo zapoje Eva. Jaz sicer nisem spremljal vašega glasbenega šova Misija Evrovizija, zato sem moral na YouTubu pogledati nekatere njene nastope in bil sem navdušen. Ona je zelo nadarjena.

Koliko časa se poznate z našo evrovizijsko delegacijo? Kako ste se spoznali?
Ne dolgo. Povezal nas je naš skupni prijatelj iz glasbenega sveta, ki se mu je zdela dobra ideja, da pripravim eno pesem za Emo 2012. Tako se je tudi vse začelo. V tem kratkem času, kolikor se poznamo, sem spoznal številne prijetne ljudi na RTV Slovenija, ki so vsi veliki profesionalci. Za zdaj gre vse kot po maslu (smeh).

Dejali ste, da šova Misija Evrovizija niste spremljali in ste Evo spoznali prek posnetkov na YouTubu. Kakšno mnenje ste si izgradili o Evi, ki ste jo lahko spoznali na posnetkih?
Sam ne spremljam veliko televizije kot medija, zato sem imel priložnost spoznati Evo šele, ko sem spoznal ekipo RTV Slovenija in oni so me opozorili na njo. Ogledal sem si vse njene nastope iz oddaj in sem bil prijetno presenečen. Eva je napredovala iz oddaje v oddajo. Premagovala je svojo tremo. Postajala je vedno bolj zaneslijva, samozavestna, zmagovalna. Bilo je še nekaj talentiranih pevcev, ampak ona mi je takoj skočila v oko in uho. Nisem mogel verjeti, da je takrat štela le 15 let. Pela je mnogo zrelejše. Malce ji je še manjkalo energije, ampak bilo je jasno, da jo bo pridobila takoj, ko dobi svojo pesem.

Eva nam je v pogovoru takoj po zmagi dejala, da ste skupaj preživeli tri dneve v snemalnem studiu v Beogradu. Se je vaše mnenje o njej kaj spremenilo, potem ko ste jo lahko malce bolje spoznali?
Da. In to na bolje. Dva dneva je delala s pevkami iz skupine Beauty Queens, ki so spremljale Marijo Šerifović leta 2007 v Helsinkih. Predvsem so delale na prepričljivosti in izrazu. Jaz sem od časa do časa nadzoroval napredek in ko sem videl, da je dosegla pravi nivo, je odšla v glavno sobo. Samo snemanje ni trajalo predolgo, zato ker je bila sama priprava dobra. Eva je bila zdrava in spočita, zato mi je bilo v užitek delati z njo. Prav presenetljivo je, s kakšno hitrostjo in lahkoto ona osvaja vse predloge in nasvete. Drugače zasebno pa je sladka kot "cuker". Spoznal sem tudi njene starše in kaj hitro ugotovil, od kod izvirajo njene izjemne osebnostne lastnosti.

Pa je bila melodija za pesem Verjamem napisana prav za Evo in slovensko Emo?
Ne. Pesem je nastala leta 2008 in hranil sem jo za neko posebno priložnost. Mnogi pevci so jo poskusili odpeti, ampak mnogi v tem niso uspeli. Malo je znano, ampak prav to pesem bi letos moral v Azerbajdžanu zapeti Hari Mata Hari za Bosno in Hercegovino. Pesem sem pripravljal za njega, ampak so odgovorni za ta projekt na Radioteleviziji Bosna in Hercegovina v zadnjem trenutku dvignili roke nad vsem. In pri nas obstaja pregovor, ki pravi: ni pomembno, komu je rečeno, ampak komu je usojeno. Jaz ne verjamem v naključja in popolnoma sem prepričan, da se je vse to – poleg navezave stikov z ljudmi z RTV Slovenija – zgodilo z nekim višjim ciljem. Samo čas pa bo pokazal, ali sem imel prav.

In kako to, da ste se odločili, da pošljete na Emo 2012 prav to pesem?
Jasno je, da je to "velika" in močna balada, ki jo lahko poje samo veliki pevec. Čakal sem, da se pojavi tisti pravi, ki bo pesem razumel in ki mu bo pristajala kot najbolje skrojena obleka. Ko sem slišal Evo, sem vedel, da je tisto, kar sem čakal. Nato pa je bilo jasno, da bo pesem z njo dobila neko novo dimenzijo in nisem bil več v dilemi, ali jo pošljem v Ljubljano ali ne.

Besedilo za pesem je napisal Igor Pirkovič. Kakšno je vaše mnenje o besedah, ki spremljajo vašo glasbo?
Verzi so čudoviti. Prava poezija. Slike so jasne, ampak bogate. Rima je čista in pesem lahko teče. Igor je pravo odkritje zame, ker se tak talent ne rodi ravno vsak dan. Kompozicija, kot jo ima pesem, zahteva prav takšno besedilo. In tudi Evina starost, tj. mladost, doprinese svoje – zgodbo naredil rahlo pravljično, nedolžno, ampak ne naivno.

Eva ima močen glas. Ali ji pesem – po vašem mnenju – dopušča, da pokaže vse, kar zna?
Eva odlično nadzoruje svoj glas, tako v zgornjih kot spodnjih legah. Njen glas je močen. Kot mi producenti radi rečemo – masten – kar pomeni okrogel in topel. V sebi ima dobro emocijo. Prepričljiva je v nastopu. Več časa bo preteklo in več stvari bo doživela, boljša bo postala. Njen vibrato je božji dar. Tako je točen in kontroliran, hkrati pa naraven. Morate razumeti, da je pesem Verjamem zelo težka za petje. Eva pa jo poje z veliko lahkoto in zanesljivostjo. In te višine … v zadnjem refrenu pesmi jih zapoje brez napora in zanesljivo.

Ko laičen poslušalec posluša pesem, dobi občutek, da se ves čas stopnjuje in stopnjuje, nato pa gre na začetek. Med prebiranjem nekaterih komentarjev na našem portalu smo lahko zasledili, da nekaterim manjka vrhunec v pesmi …
Pa sam vrhunec je na koncu! Pesem ima dve prehodni mesti na sredini, kjer namenoma dvignem atmosfero pesmi in jo nato spustim. Igram se s tempom, ampak rast je konstantna od uvoda do zadnjega takta pesmi. Sam izbor inštrumentov v aranžmaju je tak, da pesem “diha”, ker so zaigrani v živo. Mogoče vam to pomanjkanje sintetike, na katero smo se vražje navadil v zadnjem času, ustvarja tak občutek. Morda pa tudi jaz nisem želel, da “prodam” vse svoje adute v Ljubljani? Mogoče sem kakšnega prihranil za Baku …

Ko smo ravno pri adutih … Koliko se bo pesem še spreminjala do Evrovizije?
Pesem bo doživela še nekaj sprememb do oddaje posnetkov, ampak teh sprememb ne bo veliko in ne bodo radikalne, bodo pa slišane.

Kaj pa besedilo? Eva nam je po zmagi najprej dejala, da se bo besedilo spremenilo iz slovenščine v angleščino. Nato je tudi v spletni klepetalnici MMC-ja potrdila, da naj bi se spremenilo iz slovenščine v angleščino. Toda nič ni odločeno. Ste sami bolj na strani slovenščine ali kakšnega tujega jezika?
Obstajajo različice pesmi tudi v drugih jezikih, ampak v katerem se bo zapela v Azerbajdžanu, se še nismo dogovorili. Obstajajo številni razlogi za in proti. Moja izkušnja z Molitvo je jasen dokaz, da lahko pesem zmaga tudi v maternem jeziku. Ampak res je, da slovenščine ne razume velik del Evrope in da je z njo težje poseči po visokih mestih. Jaz sem rahlo na strani besedila v slovenščini, ampak o tem ne odločam samo jaz.

Pesem ima melos, ki je zelo priljubljen na Balkanu, ima močno vokalistko. A to so le nekateri izmed njenih atributov. Kakšno uvrstitev napovedujete Verjamem?
Bil bi lažno skromen, če bi rekel, da ne pričakujem nič posebnega. Pesem je sveža, dinamična, a po drugi strani melodična. Evin vokal je le nadgradil celo stvar. V pesem so vneseni elementi naše balkanske folklore, ampak samo v nihljajih in samo nekajkrat v sami pesmi. Seveda sem jih zavestno vpeljal v njo, ker to smo mi! Ne moremo prodajati Britancem čisti rock ali dance, Francozom šansonov, Italijanom kancon … Mi imamo nekaj našega, kar je treba pametno zapakirati v za vse sprejemljivo “govorico”. Planet se globalizira, meje se brišejo in posebnosti entitet se morajo nadaljevati. V tem je čar planeta Zemlja – prav v tej raznovrstnosti barv, zvoka, jezikov …

Iskreno, pričakujem uvrstitev v finale in z malo sreče uvrstitev v zgornjo polovico tabele. Če pa se poklopijo še nekatere neizogibne posameznosti in se naredi posebna taktično-praktična priprava, se lahko uvrstimo precej višje, vsaj med prvih deset. No, končni odgovor pa bomo izvedeli šele 26. maja okoli polnoči.