Dogodek pod okriljem sindikatov Glosa SKG in sindikatom glasbenikov ZSVGS je sinoči pod eno streho zbrala del slovenskih (so)ustvarjalcev glasbenega prizorišča. Svoja mnenja okoli vprašanja, ali danes izvajalec sploh potrebuje založbo in kaj jim ta lahko nudi, so delili vodja in odgovorna urednica ZKP-ja RTV Slovenija Mojca Menart, predstavnik založbe Menart Dean Windish ter predstavnika manjših založb Žare Pak (KIF KIF) in Dušan Erbus (Soundart).

Večje slovenske založbe kljub različnosti veže podobna zgodba: postavljene so v položaj, da se ne morejo ukvarjati samo z enim izmed izvajalcev. "Vsak glasbenik si mora narediti svojo 'swot' analizo, kaj si predstavlja pod tem in razmisliti, kaj si pravzaprav želi. Prednosti so na eni in na drugi strani. Nekdo kot samozaložnik je zanesljivo najbolj neodvisen. On lahko sam poskrbi, da stvari gredo iz trgovine v trgovino," je že na začetku poudarila Menartova. Ob tem je poudarila, da je ZKP RTV Slovenija zavezan, da se posveča vsem glasbenim zvrstem in vrstam.

Založba je danes po mnenju Menartove zakladnica izkušenj, nasvetov in drugih pogledov. "Ker danes - vsi vemo -, je vsak prepričan, da ima najboljši možni projekt na tem svetu, ki je svetovni hit, samo nihče drug ga tako ne razume. Dobro je, da tako misli, drugače bi bilo še dosti slabše, kar dela. On mora delati s strastjo, s prepričanjem, toda potrebuje pogled od zunaj, to mu lahko pomaga en založnik. Je pa res, da se založniki med sabo zelo razlikujejo, pa ne zato, ker smo boljši ali slabši, ampak zato, ker smo drugačni," je še poudarila Menartova.

Koncerti kot vir prihodkov
Hkrati pa je poudarila, da se je danes denar preselil na žive koncerte: "Danes se je denar preselil na žive koncerte. Tisti glasbeniki, ki veliko nastopajo, prodajajo fizične fonograme. Človek, ki si danes želi živi stik z glasbo, gre na koncert, če mu je všeč, jo lahko kupi ali prek telefona, iTunesa ali LP ali fizični CD ..."

S tem se je strinjal tudi Windish, a opozoril na spremembe na trgu: "Včasih je bilo dovolj, da si zgoščenko postavil na police. Tisti malce starejši se morda še spomnite, ko je kakšna večja svetovna zvezda izdala album, so njeni oboževalci taborili ob polnoči in so vsi hoteli imeti to zgoščenko prvi in govoriti, kako je dobra. Za zgoščenko se to že ni zgodilo kakšnih deset, 15 let. Se je pa zgodilo za računalniško igrico. Pred kratkim. Pa saj je glasba tudi tam."
Tako je po njegovem mnenju naloga založbe zastopanje avtorja pri vrednotenju avtorskih del in uveljavljanje avtorskih pravic - pravna pomoč. Zastopanje izvajalca pri uveljavljanju sorodnih pravic, distribucija glasbenih posnetkov uporabnikom. "Zanalašč nisem omenil poslušalcev, ker so oni le del tega," je poudaril Windish.

Digitalna distribucija in Slovenija
Opozoril je na znano dejstvo, kako ljudje vedno manj kupujejo albume. Vedno več samo posnetke. "Pri nadaljnji distribuciji glasbe pa bomo samo še 'streamali'," je gledal v prihodnost in še enkrat več poudaril, kako je digitalna distribucija pospešila proces prenosa glasbe od izvajalca do končnega porabnika.

"Digitalni svet je drug svet. Še en svet, ki živi zraven nas. In v tem svetu moraš imeti posrednika. In mislim, da je založba prva, ki je dojela, kaj pomenijo nove tehnologije," je dejal Windish. S pojavom družbenih omrežij je mnogo izvajalcev promocijo na njih vzelo v svoje roke. "Ampak, ko si sam, iz tega ni profita. Lahko si glavni na Facebooku, lahko si glavni na YouTubu, ampak če to ne spremeniš v denar, si samo glavni," je sklenil Windish in dejal, da ostajajo izjeme.

Ob pogledu na slovenski trg je dejal, da se slovenska glasba ne deli več na dobro ali slabo, ampak na motečo in nemotečo: "Srce me boli, ampak dejstvo je, da nova generacija – mladina – vaši in naši uporabniki – je prišla do tega, da je slovenska glasba bedna. In marsikatera pesem, ki bi si zaslužila, da se dotakne poslušalca, ne pride do njega," je prepričan Windish.

Luknje v slovenskem glasbenem trgu
Erbus je po njegovi predstavitvi dejal, da ima zelo malo povezave s slovenskim trgom. "Imaš artista, menedžerja – pri nas ga ni, 'piarovca', 'booking' agenta, 'publisherja'. V končni fazi je založba lobist, ki ima povezave z mediji in računovodja nekega projekta. V Sloveniji je trg tako majhen, da se vse dogaja v krogu založb in tu se pojavljajo konflikti," je dejal Pak. Tržna založba po njegovem mnenju ne ve točno, kaj išče.
"Če hoče biti tržno blago, bo delal na tem, da pride do velike založbe in se tako ponudil. Če hoče biti izvajalec, bo šel do manjše založbe in ohranil integriteto. Če hoče pa 'šus' v koleno, bo dal skladbo na Soundcloud in YouTube ter bil čez eno leto zagrenjen," je sklenil Pak. Tako je odločitev v veliki meri prepuščena izvajalcu.