Raziskovalci, pod vodstvom Eve Zangerle z univerze v Innsbrucku in Elisabeth Lex z graške tehniške univerze, so analizirali besedila več kot 12.000 pesmi v angleškem jeziku, izdanih med letoma 1980 in 2020. Pri tem se niso usmerili samo na eno zvrst popularne glasbe, ampak so zajeli tako rap-, R&B-, kantri-, pop- in rockglasbo – po 2400 besedil iz vsakega žanra.

Sodeč po ugotovitvah, ki so jih objavili v reviji Scientific Reports, postaja struktura besedil čedalje preprostejša. Besedilni elementi se pogosteje ponavljajo, refrenom je namenjeno vedno več prostora, uporabljeno besedišče je postalo preprostejše, je za nemško tiskovno agencijo DPA pojasnila soavtorica raziskave Eva Zangerle.

Razloga, zakaj v sodobnih besedilih uporabljajo preprostejše načine, da bi čim prej prišli do bistva, ki ga nato znova in znova ponavljajo, v tokratni raziskavi sicer niso iskali, a po mnenju Zangerle bi lahko bilo to povezano s pretočnim predvajanjem glasbe. "Odločilnih je prvih deset do 15 sekund. In bolj kot smo izpostavljeni nekemu besedilu, hitreje pride v uho," je dodala.

Glasbeni ustvarjalci zdaj producirajo svoje pesmi tako, da se lahko čim pogosteje "pretakajo, klikajo in vidijo", je povedala soavtorica Elisabeth Lex. Glasba v današnjih časih pogosto predstavlja le akustično ozadje vsakdanjega življenja, je dodala Lex, ki tako kot Zangerle raziskuje algoritme spletnih platform.

Raziskava je tudi ugotovila, da v vseh žanrih besedila pesmi postajajo bolj negativistična, pogosteje namreč izražajo jezo, žalost ali ogorčenje. A medtem ko se je delež pozitivnih čustev v R&B-ju, popu in kantriju zmanjšal, imajo v rapglasbi pozitivna čustva danes večjo vlogo kot pred nekaj desetletji. Kljub temu pa tudi (oziroma predvsem) v rapglasbi še vedno prevladuje jeza, poudarja Lex in dodaja: "Čustva vedno pritegnejo pozornost."

Zangerle je poudarila, da bi lahko poleg marketinških vidikov vlogo pri tem odigrala tudi splošna družbena klima. "Splošno razpoloženje se je verjetno poslabšalo," je dodala. Raziskovalki sta med drugim ugotovili še, da je v glasbi vedno več egocentrizma: med najbolj priljubljenimi izrazi v novejših besedilih sta tako angleški besedi "me" (jaz) in "mine" (moje).

Pri raziskavi so poleg Zangerle in Lex sodelovali tudi Emilia Parada-Cabaleiro in
Maximilian Mayerl z oddelka za glasbeno pedagogiko glasbene univerze v Nürembergu, Stefan Brandl in Markus Schedl z inštituta za tehnologijo v Linzu ter Marcin Skowron z avstrijskega razskovalnega inštituta za umetno inteligenco.