Kljub temu je bera izvajalcev na letošnjem Szigetu znova takšna, kot je festival sam - raznovrstna, multikulturna in edinstvena. "Imamo nekaj imen, ki bi jih radi imeli - omenil sem Red Hot Chili Peppers - toda potem se to ne zgodi zaradi spleta okoliščin. Včasih pa se nam posreči, kot na primer lanska zgodba s Princeom. On je bil kar nekaj let na našem seznamu želja in potem se je zgodilo: odličen občutek je bil," je v pogovoru za MMC dejal predstavnik festivala András Berta.

Letos bodo tradicijo velikih imen, ki jo je lani kronal Prince (spodaj si lahko med drugim preberete, kakšne zahteve je imel zvezdnik med lanskim Szigetom), nadaljevali raper Snoop Dogg, kanadski pankerji Sum 41, poleg njih pa še Mando Diao, Hurts, The xx, LMFAO, Placebo, Korn, The Stone Roses in The Killers. A to so le nekatera imena, ki bodo privabljala na glavni oder - eden izmed številnih v državi v malem, imenovani Sziget.

Posebnost festivala, ki domuje v Budimpešti na Madžarskem in letos praznuje 20. obletnico, bo njegova dolžina, saj bo daljši za en dan.

Več pa si lahko preberete spodaj.

Letos je bil Sziget med 25 evropskimi festivali - po izboru Združenja evropskih festivalov Yourope in Virtual Festivals Europe - izbran za najboljšega v preteklem letu. Kako je to vplivalo na vaše delo? Je bila zaradi tega kaj olajšana pot do skupin, ki ste jih imeli letos na seznamu želja za nastop na festivalu?
Ja, zagotovo. Eden glavnih razlogov, zakaj smo spodbujali naše oboževalce, da so glasovali za nas, je lajšanje našega delovanja - kar se tiče dogovarjanja s skupinami. Veliko lažje je, ko vzpostavljaš stik z velikimi skupinami, da jim rečeš, da si bil izglasovan za najboljšega, še posebej ko skupine kolebajo med tremi festivali, ki se dogajajo v naši bližini. To zagotovo pomaga. Ampak tudi to ne spremeni nujno načrtov na primer Red Hot Chili Peppersov, ki te dni ne bodo koncertirali v naši bližini. Ne dela čudežev, pomaga pa vseeno.

Toda Red Hot Chili Peppers pridejo konec avgusta na Hrvaško ...
Mi se nismo mogli dogovoriti z njimi. Zelo smo si želeli, da bi prišli. Ampak to je le en primer, da tudi če imaš najboljši festival v Evropi, to ne pomeni, da bodo skupine spremenile svoje načrte. Sami so si zaradi določenih razlogov želeli, da gredo takrat nazaj domov, in jih ne bomo videli na Szigetu.

Za vse, ki jim glasovanje za najboljši festival še vedno povzroča preglavice, kako to pravzaprav poteka?
Glasovanje je razdeljeno na tri skupine: velike, srednje in male festivale. Mi smo bili v kategoriji velikih festivalov. V katero kategorijo ste uvrščeni, je vedno odvisno od števila ljudi, ki se festivala udeležijo. Sami smo imeli veliko promotorjev - skoraj v vsaki evropski državi jih imamo -, zato smo jih izdatno zaposlili s promocijo na Facebooku, poleg glasovanja smo izvajali še zbiranje želja za prihajajoči festival. Tako da smo jim resnično dali vedeti, da nam to veliko pomeni. Še posebej zato, ker to ni najboljši čas za Madžarsko, tako da smo želeli sporočiti svojim oboževalcem, da naj kljub temu pridejo.

Toda ali je prednost ali ne, da ste v tem okrožju - če pogledamo od Exita do Waves Vienna - največji?
Ne bi rekel, da je to v tem predelu Evrope prednost, saj ne prodamo veliko vstopnic v sosednjih državah. Seveda si želimo, da bi prišlo še več ljudi od tam. Toda prava prednost je, da smo v srednji Evropi in vsi ljudje z vzhoda in zahoda lahko tu najdejo svojo središčno točko. Tu najdejo nekaj, kar morda ne bi na Glastonburyju. Tako imajo veliki festivalski dogodek, ki jim ni ravno tik pred nosom, toda dovolj blizu. Precej obiskovalcev pa imamo tudi iz Avstralije in drugih eksotičnih držav - to je prava prednost. Če pa že iščemo negativne strani tega, da si največji, potem pa moramo omeniti ljudi, ki avtomatsko rečejo, da se nočejo zabavati s tako velikim številom ljudi, in imajo raje manjše stvari. Vse, kar jim lahko sporočimo, je, da nikjer drugje ne bodo našli na enem mestu ljudi iz več kot 60 držav. To je cena: mi smo veliki, a raznoliki. To leto bomo konkurirali z olimpijskimi igrami, toda drznem si reči, da je poleg OI Sziget drugo največje središče za srečevanje z drugimi ljudmi in kulturami.

Kako pa ta bližina večjih festivalov v okolici vpliva na vaše dogovarjanje z večjimi skupinami? Če pogledamo samo na manjše prizorišče v Sloveniji, je tu dovolj zgovoren dokaz, da se festivali otepajo podvajanju glavnih zvezdnikov.
Včasih se celo podvajamo. Na primer, če omenim Avstrijo, kjer je naš glavni tekmec Nova rock, je tu vedno razlika med nami. Tam je festival z dvema odroma in skupine igrajo na njih. Na Szigetu je pa to drugače. Glasba ni glavni dejavnik, toliko drugega je še ...

Gre za državo v malem.
Da. In temu prištejmo še mednarodni obisk ... Tako da tudi, če se kdaj pojavi podvajanje skupin, ni nujno, da prideš na Sziget, ker si želiš videti eno prav posebno skupino. Tam najdeš manjše intrige. Če prideš na Sziget, si pravzaprav oboževalec celotne ideje, da se ves teden družiš z ljudmi z vsega sveta. Njegova razlika je tudi v dolžini. Seveda hočeš imeti v tem času dobre skupine, toda to ni edina stvar, o čemer razmišljamo, ko ga pripravljamo. Zato se ne bojimo, da kdaj delimo glavne zvezde še z drugimi festivali. Včasih celo sodelujemo z njimi: včasih je zato rezervacija skupin celo cenejša. Obstaja celo program, imenovan CEETEP (Central European Talent Exchange Program), ki spodbuja mlade skupine, da se lahko pokažejo na vseh sosednih festivalih po Evropi - gre bolj za podporo lokalnim skupinam. Toda festivali na ta način sodelujejo. Kar želim poudariti, je, da med nami ne vlada le rivalstvo. Ne želimo se 'ubiti', toda želimo sobivati. To je bolj prijateljsko ozračje.

Koliko ljudi je za imenom Sziget? Koliko ga soustvarja?
Eno število vem na pamet, in sicer število ljudi, ki vse leto pripravlja festival - gre za 52 ljudi v naši pisarni. S poletjem pa pride prvi val uvajalcev - okoli 30 ljudi. Seveda pa ne organiziramo samo Szigeta. In imamo ljudi, ki se posvečajo tem projektom. Ko pa pride julij in se festival vedno bolj bliža, pa število nanese tudi na nekaj tisoč. Vse se spremeni. Naša pisarna je postavljena na samem prizorišču, skozi leta spoznaš in pozdravljaš tudi te ljudi. Med nami vlada zelo družinsko ozračje. Ko pa se festival bliža, pa je vedno več ljudi okoli tebe, ki jih vidiš na hodnikih in v restavraciji, ki jih sploh ne poznaš (smeh). To je zabava v vsej igri. Po festivalu pa se spet vrnemo v to družinsko ozračje.

Kdaj se začnejo priprave na naslednji festival?
Takoj. No, po navadi prvi teden obležiš zaradi izčrpanosti. Ne spiš in si res izčrpan. Toda na začetku septembra se začne nov krog. Čim prej moramo začeti iskanje novih skupin in promocijo. Tehnične stvari lahko malo počakajo. Toda ne nikoli moreš začeti dovolj zgodaj. Sam bi bil srečen, če bi lahko imel svoj koledar za leto 2013 že poln, toda treba je iti korak za korakom.

Kaj je glavno merilo, ko izbirate, katero skupino boste povabili in katero ne, še posebej ko se odločate o osrednjih skupinah?
Vsako leto imamo svoj seznam želja: katere so tiste skupine, ki bi sodile na Sziget. Nato pa moramo ugotoviti, koliko stanejo, ali so na razpolago, ali so dejansko na turneji. In ne bo se zgodilo, da bi imeli na Szigetu osrednjega izvajalca, ki nam ne bi bil všeč. To je naše prvo merilo. Imamo nekaj imen, ki bi jih radi imeli - omenil sem Red Hot Chili Peppers -, toda potem se to zaradi spleta okoliščin ne zgodi. Včasih pa se nam posreči, kot na primer lanska zgodba s Princeom. On je bil kar nekaj let na našem seznamu želja in potem se je zgodilo: odličen občutek je bil. Za majhne skupine pa je odvisno od odra, ki jih Sziget ponuja. Hkrati pa moramo razmišljati tudi o tem, ali bomo s temi skupinami prodajali vstopnice. Lani, ko se nam je ponudila priložnost s Princeom, smo vprašali promotorje, ali se jim zdi to pametna odločitev, in so bili takoj za stvar. Mi smo bili srečni, tržniki so bili srečni, tako da se nam je lepo izšlo.

Je imel Prince kakšne posebne zahteve?
Seveda (smeh). Kolikor se spomnim, smo morali zanj pripraviti prav poseben zabojnik za garderobo. In to je bil poseben zabojnik, saj sta ga do njegovega prihoda uporabila le papež in Madonna. Bil je tretji, ki ga je uporabljal. Vedno dobiš seznam želja skupin, kakšna limuzina naj jih pelje na prizorišče, kaj bi radi jedli, kaj pili ... Zelo smo privilegirani, ker za hrano skupin v zaodrju glavnega odra skrbijo restavracije z Michelinovo zvezdico, tako da nikoli nimamo pritožb glede tega. Vedno so zadovoljni in tam jedo.

Festivalsko okolje je drugačno od samostojnih koncertov. Kako se ti največji zvezdniki znajdejo v takšnem okolju?
Seveda jih ne boš zalotil, kako se sprehajajo med obiskovalci festivala. Toda lani smo doživeli prav zanimivo zgodbo, ko se je Prince naslednji dan vrnil na festival - na Europe stage, ki je manjši oder -, samo da bi prisluhnil nastopu enega izmed njegovih prijateljev. Bil je zelo prijazen in dostopen. Včasih pa se zgodi, da imaš skupino, ki se le pripelje v zaodrje, gre na oder in po nastopu koraka v zaodrju. Sami poskrbimo, da skupine ne dobijo občutka, da so sredi ničesar - s samo okolico, ki je ves čas razsvetljena. Manj znani izvajalci pa so seveda zelo srečni že samo zato, ker nastopajo, in se potem sprehajajo po prizorišču, mi pa poskrbimo za pijačo.

Spomnim se, da so lani pred festivalom nastale manjše težave pri organizaciji in celo dvom, ali bo festival potekal ali ne ...
Imeli smo manjše težave s pridobitvijo vseh papirjev za postavitev 30 metrov visokega stolpa v središču festivalskega prizorišča. Toda to se je izkazalo za manjšo težavo. Večja je bila, da je mesto od lani naprej začelo pobirati najemnino za prizorišče. V preteklosti smo ga dobivali brezplačno, ker menimo, da je to dobra promocija za Budimpešto. Zdaj pa je mesto v slabem finančnem stanju, zato so bili prisiljeni, da od nas zahtevajo denar. To pa nam ne pomaga pri našem proračunu. Zahtevajo znesek v višini našega glavnega izvajalca. Ni lahek finančni položaj za nas. Zato nam je bilo še toliko prijetneje, ko smo dobili nagrado za najboljši festival: ker je bilo to tisto sonce po vseh težavah, s katerimi smo se morali spopasti lani.

Ali vam država kako pomaga pri financah?
Pri financah ne, žal. Toda ta vedno bolj odpira svoja vrata, ker so ugotovili, da je Sziget najbolj prepoznavna turistična znamka, ki jo imajo ta hip. Ljudje, ki prihajajo na Sziget, ne pridejo samo zaradi festivala, ampak tudi zaradi Budimpešte, samo za to, da so lahko turisti nekaj dni. Država tako spoznava, da je Sziget več kot le festival. Pa tudi mi si prizadevamo, da obiskovalcem ponudimo čim več: lani je bila v ceno vstopnice vključena tudi vozovnica za javni prevoz po mestu. Tako tudi država počasi spoznava, da je to ena izmed ključnih turističnih atrakcij, ki jih ima. Imamo formulo ena in Sziget.

Kakšno je bilo stanje na vaših računih po koncu lanskega festivala?
Lani smo vknjižili nekaj izgube. Ni bilo dobro leto za nas; morali smo plačevati mestu - to nam je povzročilo veliko škodo. Po navadi poslujemo z nekaj dobička, ampak lani se to ni zgodilo. Na srečo pa sta preostala festivala, ki ju organiziramo, prinesla dobiček, tako da smo bili na koncu leta na ničli.

Kaj pa obisk?
Bil je malce manjši kot pretekla leta, okoli 70.000 ljudi na dan. Ampak to je zelo težko sešteti, ker imamo dnevne in večdnevne vstopnice - 350.000 vse skupaj. Toda želeli bi si še malce večji obisk.

Kdaj pa je največji naval na vstopnice?
Eden izmed teh mesecev je april, ker so takrat v ponudbi cenejše vstopnice. Drugi tak mesec je julij, ko sledijo nakupi, ki temeljijo na odločitvah v zadnji minuti.