Pisal se je 13. september 2003, ko je Siddharta s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in 70 plesalci navdušila več kot 30.000-glavo množico. "Vsak se vpraša, če je res že deset let. Veliko vode je preteklo vmes. Nismo se le postarali, ampak tudi zrasli. Osebnostno. In tudi kot skupina smo postali bolj homogeni," je v pogovoru za MMC pred sobotnim akustičnim koncertom v Ortu baru – v okviru Orto festa – za MMC dejal kitarist Primož Benko.

Orto bar je bil tako za Benka, Tomija M., Tomaža O. R., Janija Haceta in Boštjana M. končna postojanka po seriji koncertov, ki je skupino znova vodila vse do Poljske in nazaj. "Dogajale so se neverjetne geste, ki jih nismo vajeni. Pri Samo edini se je cela dvorana na Poljskem usedla na tla in samo poslušala. Mi smo se kar spogledovali in se spraševali, kaj se dogaja. Kaj takšnega nismo vajeni, saj je to en lep znak spoštovanja," se je spominjal Benko.

Člani skupine imajo v načrtu vnovično vrnitev na tuje odre jeseni, a še pred tem jih 17. junija čaka akustični koncert s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.

Več o nedavni krajši turneji po tujini in pripravah na junij si lahko preberete v spodnjem pogovoru s kitaristom.

Primož, Nemčija, Poljska, Madžarska, Hrvaška in na koncu Slovenija – natančneje Ljubljana. Kakšni so vtisi? Po čem si boste najbolj zapomnili tokratni odhod na tuje odre?
Vrnili smo se s super vtisi. Nočem preveč izpostavljati katere izmed koncertnih postojank, ampak na Poljskem je bilo res neverjetno. Doživeli smo pristen odziv občinstva: iskren, spoštljiv, energičen. Prav neverjetna izkušnja. Mogoče celo takšen, ki smo ga že malo pozabili, saj smo ga bili tu deležni pred kakšnimi dvanajstimi leti. V obdobju plošče Nord, ko je vladala takšna evforija. Na turneji so se dogajale neverjetne geste, ki jih nismo vajeni. Na primer: pri Samo edini se je cela dvorana na Poljskem usedla na tla in samo poslušala. Spogledovali smo se in se spraševali, kaj se dogaja, saj takšnega lepega znaka spoštovanja nismo vajeni. Ampak nočem zapostavljati drugih krajev na turneji. Tudi v Nemčiji smo prejeli spontani poziv za bis. Madžarska je bila super. Zagrebški koncert je bil najbolj obiskan … Ampak mi počnemo te stvari, da se predstavljamo. Ne pričakujemo velikih prostorov in velikega števila ljudi. Smo na začetku.

Kakšne so bile kapacitete klubov, v katerih ste nastopali?
V Zagrebu, kjer smo razprodali prostor, klub sprejme 350 obiskovalcev. V Varšavi 300, Krakov približno 170, Nemčija 50, Madžarska med 50 in 70. Poljska pa je bila med 50 in 300.

Ste držali besedo in na Poljskem prepevali v slovenščini?
Ja, saj je bil to tudi njihov poziv, da pojemo v slovenščini. Tudi občinstvo je pelo z nami v slovenščini. Kar je svojevrstna zanimivost, da nas tako dobro poznajo. Mislim, da se je ta naša prepoznavnost tam zgodila s stadionom. Takrat je bil zelo aktiven poljski forum, ki smo ga imeli na naši spletni strani. Morda smo se takrat preveč usmerjali v Nemčijo in bi morali bolj 'zajahati' poljski val. Toda to so bile odločitve, ki smo jih sprejeli in še vedno stojimo za njimi. A na Poljsko se nameravamo še vračati.

Kaj takšne kratke turneje prinesejo za skupino, kot je Siddharta?
Rutino. Igraš vsak večer, česar v Sloveniji ne moreš. Dobro je, ker si na potovalnem avtobusu s preostalimi člani skupine in ekipe 24 ur. To je lahko dvorezen meč, toda kot skupina znamo funkcionirati skupaj. Podobno so pokazali tudi delovni 'izleti' v Los Angeles. Ne vem pa, kaj bo, ko bomo tri mesece skupaj na turneji (smeh). Ravno to je potem smisel prostih dni po nekajdnevnem skupnem igranju. Takrat se vsak malce razkropi po mestu in gre lahko svojo pot.

Ko omenjate trimesečno turnejo … To so skrite želje?
Jaz sem optimist. Vem, da bomo to počeli nekoč in da bo toliko povpraševanja. Načrti pa so, da se jeseni znova vrnemo na Poljsko. V kakšnem obsegu, pa še ne vemo. Moramo vedeti, da je takšna stvar za zdaj investicija, kar pomeni, da ne prideš domov nič bogatejši. Gre za naložbo v prihodnosti.

Še pred jesenjo boste znova združili moči s simfoniki RTV Slovenija. Za vami je že prvo branje. Kako je znova v njihovi družbi?
Bralna vaja je že za nami. Takrat smo bili samo poleg v kontrolni sobi. Bilo je super. Treba je vedeti, da smo to nazadnje počeli pred desetimi leti. Nikoli nismo poslušali aranžmajev na takšen način, da nam jih je zaigral orkester, tako da je bil cilj te vaje dobiti posnetke obstoječih partitur, jih poslušamo in malo pokomentiramo. Morate vedeti, da so bile takrat partiture pisane za simfonični orkester in rock skupino, kar pomeni, da je veliko trobil in močnih inštrumentov, ki lahko parirajo rock zvoku. Zdaj smo se čisto razgalili in šli na akustiko, zato ni potrebe po vsem tem. Zdaj je priložnost, da pride orkester do izraza, kot je v osnovi mišljen: da razširi in obogati zvok ter pelje celo zgodbo.

Deloma ste zdaj že razložili, ampak kako bosta zvočno delovala akustična Siddharta in simfonični orkester?
Orkester bo lahko prevzemal kakšne linije, podvojeval vokal z inštrumenti … Harfa bo lahko prevzemala klavirske dele. Ta proces se bo zdaj razvijal. Ta teden se dobimo z dirigentom, da pregledamo material. Za del koncerta moramo še izdelati partiture in potem bodo sledile klasične skupne vaje. Na koncu pa se bomo še nekajkrat dobili in izvedli skladbe, kot jih bo moč slišati v Cankarjevem domu.

Kaj lahko pričakujejo poslušalci?
Absolutno ne zapostavljamo repertoarja, ki je bil takrat prisoten. Ne bom rekel, da je "copy/paste" (kopiraj in prilepi, op. a.). Absolutno ne. So nove stvari, ki bi jih radi uglasbili z orkestrom. Še vedno pa bodo prisotne vse skladbe, ki jih ljudje po tihem pričakujejo. Gre za obletnico nekega dogodka, na katerega ima vsak svoj spomin. Upam, da je tak topel, nostalgičen. Zato ne moreš igrati samo zadnjih dveh albumov. In tudi za nas je to super, ker se lahko igramo s svojo glasbo, čeprav smo šli skozi skladbe že petstokrat. Nastane nova dimenzija, ko si del 70-članskega simfoničnega orkestra. To bogati tudi naše delo, zato se tudi zatekamo k akustiki, s katero smo se predstavili na Ortofestu. S tem si popestriš delovnik.

Pa imate občutek, da je minilo že deset let od nastopa na bežigrajskem stadionu?
Ne. Vsak se vpraša, če je res že deset let. Veliko vode je preteklo vmes. Nismo se le postarali, ampak tudi zrasli. Osebnostno. In tudi kot skupina smo postali bolj homogeni. Ja, minilo je deset let in letos je za nami še en mejnik, saj smo praznovali 18 let od ustanovitve skupine.

Polnoletni ste.
Ja, zdaj bomo lahko vsi nazdravili po koncertu (smeh).