13. september 2003 je bil sobota – in to kakšna sobota. Na bežigrajskem stadionu se je tistega večera zbralo več kot 30.000 ljudi z enim samim namenom: uživati v dobri glasbi. V središču pozornosti je bila Siddharta, skupina, ki je imela takrat za seboj tri albume in ki je za Bežigradom pripravila spektakularni koncert s Simfoniki RTV Slovenija. V več kot dveurnem koncertu so navdušili občinstvo in spisali eno najbolj nepozabnih zgodb.

Dvajset let pozneje se Siddharta pripravlja na veliki koncert v ljubljanskih Stožicah in vmes ustvarja nove skladbe. Na Valu 202 so premierno predstavili dve, in sicer Na nebu in Prepovedana.

O spominih na tisti dan pred 20 leti in prihodnosti Siddharte pa v krajšem intervjuju Andreja Karolija s Tomijem, pevcem Siddharte.

Danes je tista sreda, dvajset let po Bežigradu. Pet let in pol je približno minilo od zadnjega regularnega albuma Siddharte, če odštejem Id 20. Vmes se je ustavil svet, ampak pisal pa si.

Res je dolga doba, najdaljša v naši karieri do zdaj, ampak vmes smo vsi ustvarjali in se je nabralo toliko materiala, da imamo zdaj težavo zbrati vse v neko celoto. Ampak to so sladke težave. Trenutno smo v polnem pogonu, kjer to celoto dejansko ustvarjamo. Morda celo dve celoti, toliko je tega materiala.

Brez obljub, da ne bo zarečenih besed. Pred nekaj dnevi sem vas obiskal na vaji, slišal dve novi skladbi, ki ju bomo slišali tudi v živo na Jutranjem koncertu. Roko na srce, nič nepričakovanega, ampak vaš basist Jani Hace mi je še pred tem omenil, da je nov album celo vesolje muzike. Tako zvrstno kot "tempaško". Kaj smeš povedati?

V bistvu lahko povem domala vse. Odločili smo se, da bomo na vsaka dva meseca za kakšen teden hodili v studio in delali po sklopih različne komade. Na začetku smo se lotili tistih bolj umirjenih, da smo se malo navadili. Drugi sklop je bil že bolj rokenrol. Tretji sklop, ki nas čaka v kratkem, bo pa tudi tokrat "na glavo". Mi jim rečemo kar športni komadi, pri katerih smo na koncu kar lepo prešvicani. Materiala imamo od tistih res pocukranih skladb pa vse do tistih "kaj pa je zdaj to?". Ampak res imamo veliko stvari, ki jih bomo prvič delali po sklopih.

Ali se začne nova muzika delati dejansko šele v studiu? Ali pa s pridom uporabljate novo tehnologijo in ideje, ki bi jih rad delil z bendom, pošlješ vsem preostalim?

V bistvu vsak izkorišča tehnologijo in naredi neki osnutek, neko skico novih skladb. Potem se dobimo v prostoru za vaje in to preposlušamo ter se odločimo za ožji izbor. In jih potem zvadimo in v tem procesu se potem oblikuje končna podoba skladb.

Na Jutranjem koncertu smo slišali dve novi skladbi, Na nebu in Prepovedana. Kratki zgodbi obeh?

Na nebu je naš najbolj baladičen komad. In izpoveden. Zelo malo je tistega ta pravega rokerskega bobna, ampak je več orkestra, tudi violino smo dodali. Prepovedana pa je bolj tipična skladba Siddharte, ampak mogoče z malo drugačnim aranžmajem, vsaj kar se vokalov tiče. Oba sta pa na neki način ljubezenski, saj se je tej temi težko izogniti, s tem, da je Na nebu mogoče bolj žalostna, Prepovedana pa je že dvojina in je malo predrzna. Mogoče tudi malo uporniška.

Se še spomnite koncerta Siddharte na bežigrajskem stadionu leta 2003, ki se je zapisal v slovensko glasbeno zgodovino? Fotoagencija BoBo je pobrskala po arhivu in našla fotografije s tistega čarobnega večera.