"Oprostite za zamudo, saj ste opazili, da dežuje. Imate dežnike, torej ste pripravljeni na rokenrol! Mi smo prvič v Sloveniji, zato bomo naredili hrup in nered!" so vztrajno občinstvo, ki jih je po nastopu predskupine Tide težko čakalo debelo uro in ki je na trenutke nestrpnost že začelo izražati z glasnim žvižganjem, pozdravili razvpiti kalifornijski glam metalci Skid Row.

Večera ob Dravi ne bodo pozabili
Občinstvo je čakalo na dežju, ki bi mu lahko rekli hardrockerski naliv, zaradi katerega ni dosti manjkalo, da bi ostalo brez skidrowovske energije. V zaodrju se je namreč odvijalo dramatično razglabljanje "tour managerja", ali je nastop pod apokaliptično nevihtnim mariborskim nebom za nosilce ameriškega glam metala 90. let prejšnjega stoletja in njihovo opremo dovolj varen. Ko je vztrajna ekipa organizatorjev koncerta pod dežniki na varno na oder prinesla inštrumente in managerju dala čas, da se umakne in razmisli, se je odločil in dal zeleno luč. Skid Row so "one by one" z dežniki prišli do Večerovega odra mariborskega Lenta in Slovenijo oskrbeli z uro in pol "dirty fucking american" rokenrolom. Po odzivih navdušenega in popolnoma namočenega občinstva je bila vsaka minuta čakanja na nalivu, ki mu noben dežnik ni bil kos, vredna. Nekateri so celo komentirali: "Prav zaradi dežja bo ta koncert nepozaben. To je čisti rokenrol!" In res, zdi se, da tudi Skid Row večera ob Dravi ne bodo pozabili: "Za trenutek smo mislili, da tega šova danes ne bo, da nas bo dež pregnal. Zdaj pa, glej nas. Igramo v deževni Sloveniji na deževni ponedeljek. To je čisti rokenrol!"

Zgodba fantov iz New Jerseyja
Skid Row delujejo že več kot 28 let. Njihova zgodba je zgodba o uporništvu, ki sega v leto 1986, ko so se dolgolasci iz New Jerseyja odločili s punkom in metalom zavzeti svet. Uspelo jim je. Vrhovi lestvic, zlati in večkrat platinasti albumi Skid Row, Slave to the Grind in Subhuman race, številka 1 na Billboardovi lestvici – svet so imeli pod sabo. A po desetih letih so ostali brez zaščitnega znaka, pevca Sebastiana Bacha. Z izgubo karizmatičnega pevca so Skid Row izgubili tudi del sebe, kmalu pa so našli novo pot. Leta 2000 so se v velikem slogu in z novim pevcem Johnnyjem Solingerjem vrnili. "Dovolj je rokenrola za vse. Veliko skupin je v svoji zgodovini menjalo svoje pevce ali druge člane in so potem še vedno ustvarjale dobro glasbo. Nikoli nisem nehal poslušati skupine zaradi menjave člana," je v intervjuju za MMC dejal baskitarist Rachel Bolan.

Zasedba, ki je prodala več kot 20 milijonov albumov in poskrbela za uspešnice, ki jih pozna zagotovo vsa "mtv-jevska generacija" (Youth gone wild, 18 and life, I remember you, Slave to the grind …), je obstala z razlogom, je povedal eden izmed organizatorjev dogodka Sandi Maver. "Skid Row so in bodo kljub menjavi pevca ostali eni najbolj prepoznavnih rokerjev iz 90. let, njihovi hiti so večni, in to dokazujejo z novimi turnejami, razprodanimi koncerti in festivali. Z leti so postali še trši in bolj energični." Po še dveh albumih, ThickSkin in Revolutions Per Minute, stotinah koncertov in novim pevcem, so namreč navduševali nove in tudi vse dosedanje oboževalce.

Občinstvo so ogreli domači rokerji Tide
Baskitarist Rachel Bolan, kitarista Dave - The Snake - Sabo in Scotty Hill, pevec Johnny Solinger in bobnar Rob Hammersmith so tako nazadnje pretresli tudi deževni Maribor. Na uro in pol Skid Rowa so po besedah organizatorjev približno 500-glavo vztrajno in glasno občinstvo pripravili primorski rokerji Tide. "Nisem si mislil, da bom Skid Row kdaj videl v živo. Kaj šele, da bomo nekoč v živo igrali pred njimi," je navdušenje s publiko delil pevec Kevin Koradin, ki je dodal še, da primanjkuje pravega rokenrola, "zato je ta večer več kot dobrodošel".

V 45 minutah so Tide pregnali zaspano deževno vzdušje in dodobra ogreli obiskovalce, potem pa se je neusmiljeno ulilo in dež je ozračje spet nekoliko shladil. Pa ne preveč. Uporniki, kot Skid Row pravijo sami sebi, so šov naredili s svojimi večnimi hiti in tudi s pomočjo dežja: "Zdaj, ko je dež nekoliko ponehal, ga kar malo pogrešam," je zavpil Johnny Solinger in pristavil v deževni noči zagotovo največkrat slišani: "It's fucking rock'n'roll!"