Pogovarjali smo se s kitaristom Dadom Jelavićem.
Konec prihodnjega meseca bo v Ljubljani in Mariboru nastopila zasedba Srebrna krila z Vladom Kalemberjem na čelu. Na prvi pogled gre za izkoriščanje pri nas že nekaj let prisotnega glasbenega trenda – vračanje davno razpadlih poprock zasedb nekdanje Jugoslavije s koncerti na velikih prizoriščih. Ljudje so pač nori na nostalgijo, glasbeniki in založbe pa na denar, bi s pridihom cinizma lahko orisali pojav.
Člani zasedbe se ob ponovnem snidenju niso zanašali le na preverjene uspešnice, kot so "Ana", "Lili" ali "Mangup", ampak so se kljub vsemu odločili za drznejši korak – posneli so nov studijski album . Na plošči s preprostim naslovom "2012" je zvrščenih petnajst novih popevk. Pri eni so sodelovali celo z našo Nušo Derendo.
Novinarje so na druženje ob razkošni zakuski povabili dober mesec pred svojima velikima koncertoma v Ljubljani in Mariboru.
Karizmatični pevec vranje črnih las Vlado Kalember in njegov hripav glas sta glavna zanimivost predstave z imenom Srebrna krila. Tega ne gre zanikati, vanj so uperjeni vsi fotografski objektivi, na klepet z njim čaka večina predstavnikov sedme sile. A v znova zbrani zasedbi sta tudi kitarist Dado Jelavić in bobnar Slavko Pintarić - Pišto. Ob priložnosti smo poklepetali z Dadom, ki je tudi član prvotne postave, tiste, ki se je formirala že leta 1978.
Kako ocenjujete, da se je v zadnjih desetletjih spremenilo vzdušje na vaših koncertih? Občinstvo je verjetno starejše, takrat na začetku ste bili še najstniki. V bistvu bi lahko rekli, da ste bili nekakšni Justin Bieberji svojega časa.
Mi smo bili pravzaprav prva fantovska skupina nekdanje Jugoslavije.
Potem so vas takrat poslušale deklice in najstnice?
Da, kot ste rekli, bili smo Bieberji za punčke. (smeh) Nam pa je šlo to malo na živce, saj so nas pri dvajsetih zanimale starejše ženske.
Potem vam je zvezdniški status pomagal pri osvajanju teh starejših deklet?
One so nas gledale zviška. Mi smo bili neki študenti prvega letnika fakultete, njih pa so zanimali doktorji in tako naprej. (smeh)
Neko obdobje so bile v skupini ženske pevke. Da bi katero izmed pevk vključili v zadnji projekt, niste pomislili?
Ne, ta stara zasedba se je tako ali tako že davno razšla.
Je to, da ste se razšli, posledica smrti vašega člana Mustafe "Muca" Ismailovskega leta 2000?
Ne. Gre za to, da smo se preigrali, imeli preveč koncertov za sabo.
Je bil razlog tudi v tem, da se je glasba spremenila, mogoče niste bili več tako priljubljeni, saj so v ospredje prišli drugi žanri? Takrat je bila zelo popularna plesna popglasba, na primer Colonia in podobno.
Mi smo končali že pred tem. Bili smo utrujeni od koncertov, potovanj. Za sabo smo imeli kar nekaj dolgih turnej, ki so trajale več kot pol leta. Po Ameriki, Rusiji. V Moskvi smo imeli deset zaporednih koncertov z dvajsettisočglavo množico. Na neki točki nismo več zmogli. Potem smo ostali prijatelji. Ekipa z nekdanjimi ženskimi vokali pa je nadaljevala v danceglasbi.
Verjetno se strinjate, da ženski vokal v vaši skupini vseeno ni bil tisto pravo. Vokal Kalemberja je kljub vsemu izjemno specifičen in prepoznaven.
Da, res je. Jaz mu vedno rečem, da je najboljši pevec na svetu. On ima pač vse. Je pameten, glasbeno zelo izobražen in super poje. Njegov glas ima šarm, to čustvo pa potem prenese na ljudi.
V javnosti, tudi na današnjem dogodku, je po navadi v ospredju vaš frontman Vlado Kalember, Kakšen odnos imate do tega? Ste kaj ljubosumni?
Ne, sploh ne. Vedno smo ga pošiljali na radio in na televizijo. Njemu je šlo to tudi na živce, iz tega smo se vedno norčevali. Zdaj, ko skupino spet promoviramo, nam je posebej poudaril, da ne misli tega početi sam. Pa smo šli zraven.
Obujanje starih zasedb je v zadnjih letih zelo priljubljeno. Ste se tudi zato odločili, da je ravno zdaj pravi čas za ponovno združitev? Ker to zdaj prinaša dobiček?
Gre za specifično obdobje v popglasbi, ki se ni zgodilo že petdeset let. Ljudje jih, nas, kličejo nazaj. Pa tudi mediji, koncertne dvorane, agencije. Začeli so nas pozivati, da se vrnemo tudi mi.
Ker vejo, da se to zdaj dobro prodaja?
Mislim, da razlog tiči v tem, da v popglasbi zadnjih dvajset let ni velike dobre popskupine.
Govorite o področju nekdanje Jugoslavije ali na splošno?
Na splošno, po vsem svetu.
U2 mi pride na misel, ko govorimo o "velikih" skupinah.
Točno tako. U2 so v bistvu zelo stara skupina. Pa na primer Rolling Stonesi, ki še vedno delajo in jih nihče ne more preseči. Poslušam nove skupine, na primer Coldplay in podobno, ampak oni v resnici nimajo širokega, splošnega občinstva. Te vrnitve sicer nismo načrtovali, a dobili smo zelo dobro ponudbo za velike koncerte.
V primerjavi z večino zasedb, ki se vračajo na račun nostalgije, ste vi dejansko posneli nov album s petnajstimi skladbami. To je velika razlika.
Da. Za to je bilo treba ogromno hrabrosti, saj je danes težko ustvariti "hit". Ljudje pač radi poslušajo stare, znane pesmi. Ljudem smo kljub temu vseeno ponuditi nekaj novega. Bilo je zelo težko in zelo drago, album smo delali leto in pol.
Zakaj je albumu naslov 2012?
Ker letošnje leto obeležuje našo vrnitev. Da se ve. Če bi bil naslov po skladbi, bi se lažje spregledalo.
Je skladba "Svako ima nekog (kojeg više nema)" napisana za vašega umrlega člana?
Ne, to je ljubezenska skladba. Govori preprosto o tem, da ima vsak neko ljubezen, ki je ni več.
Od kod ideja za sodelovanje z Nušo Derenda?
Nuša je izvrstna oseba in pevka, ki nam je že dolgo všeč. Vlado je bil v preteklih letih precej v Sloveniji, pa sta se družila. Predlagal nam je, da bi z njo posneli skladbo, tako, da smo jo povabili k sodelovanju. Prekrasna je, zares odlična.
Vlado je nekoč priznal, da ste se z glasbo začeli ukvarjati zaradi žensk. Pa danes? So ženske še vedno motiv?
Ko si mlad, vse delaš zaradi žensk. Danes delamo glasbo zaradi glasbe same. Zato, ker nas občinstvo še zmeraj želi. To delamo za njih, ko pa je že tu, pa tudi za sebe.
Večkrat ste omenili, da ste kot skupina pri obravnavi zgodovine glasbe nekdanje Jugoslavije malce zapostavljeni.
Mediji nas nikoli niso tako opazili kot občinstvo. Mi delamo glasbo za široke množice, za ljudi, ki si želijo zabave in sprostitve. Zato nas v knjigah niti ne obravnavajo kot kakšne prinašalce novih smernic ali inovatorje.
Ko se bo ta turneja končala, boste končali tudi vi ali boste skupno pot nadaljevali?
Zdaj nas kličejo z vseh strani, tudi v Avstralijo.
Tako, da ste za recimo naslednja tri leta zasedeni?
Lahko bi tako rekli, ja.
Kako gledate na primerjavo z Novimi Fosili?
Pa saj to je nekaj podobnega. Lahkotna popglasba za široko občinstvo.
Lili
Ana
Mangup
Da li je to sve (2012)
Po tebi znam što je žena (2012)
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje