Danes 61-letna pevka klasične ameriške rockovske zasedbe Fleetwood Mac je poosebljenje vsega, kar nadobudne pevke upajo, da bodo postale.
120 milijonov prodanih albumov, grammyji, izjemen glasovni razpon, prepoznavni raskav glas, rock’n’rollovsko življenje, v katerem je zamenjala cel kup ljubimcev, a se ni nikdar ustalila, nihanje med izjemnim uspehom in težavami s prepovedanimi substancami … Nič čudnega, da jo je revija Rolling Stone proglasila za "vladajočo kraljico rock’n’rolla".
Rojena v Arizoni leta 1948 je Stevie pri 16 letih dobila v dar svojo prvo kitaro in takoj napisala svojo prvo pesem, I've Loved and I've Lost, and I'm Sad But Not Blue. Globoko, za najstnico.
A nedvomno napoved prihodnosti, v kateri je Nicksova dobila sloves izjemne tekstopiske. V srednji šoli se je pridružila prvemu bandu in spoznala svojega bodočega glasbenega in življenjskega partnerja Lindseyja Buckinghama. Skupaj sta se pridružila skupini Fritz, ki je nastopala kot predskupina Jimija Hendrixa in Janis Joplin.

Lepa, enigmatična čarovnica
Nicksova in Buckingham sta se leta 1974 pridružila skupini Fleetwood Mac, njihov istoimenski album se je takoj povzpel na prvo mesto glasbenih lestvic, večja hita s tistega albuma pa sta zdaj že skorajda ponarodela Landslide (pred časom so komad predelale The Dixie Chicks) in Rhiannon o valižanski čarovnici (govori se, da naj bi tudi Stevie sama ukvarjala s čarovništvom, kar sama zanika).
Rhiannon je komad, ki morda najbolje razkaže vso veličastnost Steviejenega glasu in njenega izjemnega nastopa. In če smo vajeni boljših, bolj pološčenih izvedb z albumov, je pri Rhiannon ravno obratno – poslušajte katerega izmed živih nastopov na Youtubu (posnetek spodaj) in še danes poslušalca spreletijo mravljinci.
Seks, droge in rock'nroll
Tistega leta je Stevie izdelala tudi poseben imidž, ki je odražal modo otrok cvetja – kipeča krila, šali, čevlji s platformo. Postala je ljubljenka občinstva, diva v pravem pomenu besede. Uspehu v karieri so sledile napetosti v odnosu med Nicksovo in Buckinghamom, ki sta se odločila končati svoje razmerje.
Snemanje drugega albuma, Rumors, so tako zaznamovale medsebojne napetosti, uživanje mamil in številne težave pri izvedbah. Kdo bi rekel, da bo vse to proizvedlo enega najbolj prodajanih albumov vseh časov in do danes edini hit številka 1 Fleetwoodov, Dreams. Tudi tega je "zakrivila" Stevie. A njenega drugega prispevka, Go Your Own Way, se fantje niso odločili vključiti na album, kar jo je močno prizadelo.
Uspešni solistični prvenec
Na turneji za Rumours se je Stevie spustila v razmerje z Donom Henleyjem iz Eaglsov, s koncertnim promotorjem Fleetwoodov in z bobnarjem, poročenim Mickom Fleetwoodom. To razmerje se je končalo leto dni pozneje, ko je Mick pustil svojo ženo zaradi Steviejine najboljše prijateljice Sare Recor. Steviejin odgovor? Komad Sara, ki ga je izdala na tretjem albumu Fleetwoodov, Tusk. Med razprodano turnejo za Tusk je Stevie začela pisati material za svoj prvi in najuspešnejši soloalbum, Bella Donna (1981), ki se je povzpel na 1. mesto Billboarda.
Na isti dan, ko se je album povzepel na sam vrh, je Steviejina najboljša prijateljica Robin Anderson izvedela, da ima levkemijo. Robin je pred smrtjo rodila sina in Stevie določila za botro, Nicksova pa se je poročila z njenim vdovcem Kimom Andersonom.
Ločila sta se osem mesecev pozneje. "Nisva se poročila, ker bi bila zaljubljena, ampak ker sva žalovala in je bil to edini način, da sva se počutila, da delava kar koli," je pozneje povedala Stevie.
Drama v skupini
Steviejin ustvarjalni zagon ni pojenjal in v naslednjih letih je hkrati proizvajala hite za albume Fleetwoodov in za soloalbume, kakršna sta bila The Wild Heart in Rock a Little. A leto 1986 je pomenilo prelomnico v njeni karieri in življenju – na koncertni turneji v Avstraliji so ji oblasti grozile z izgonom, ker ni imela delovne vize, obenem pa so mamila načenjala njeno zdravje in vokalne sposobnosti. Po koncu turneje se je prijavila na kliniko za odvajanje od kokaina.
Leta 1987 se je Buckingham odločil, da zapusti Fleetwoode, česar Stevie ni sprejela najbolje, a skupina je kljub temu nadaljevala snemanje in turnejo, na kateri se je Nicksova spopadala s kronično izmučenostjo in zasvojenostjo s pomirjevali.
Podtalne napetosti v skupini so nazadnje eksplodirale po turneji leta 1989, ko Mick Fleetwood ni pustil Stevie, da komad Silver Springs izda na svojem soloalbumu.
Nicksova je zapustila skupino, znova pa so nastopili skupaj na izrednem dogodku – na inavguraciji ameriškega predsednika Billa Clintona leta 1993. Potrebna so bila nadaljnja štiri leta, vokalni trener in shujševalna kura za Stevie ter par solističnih neuspehov, da se je pevka vnovič pridružila Fleetwoodom na turneji The Dance, ki je sovpadla z 20. obletnico Rumoursov. Turneja je bila izjemno uspešna, skupino pa so sprejeli tudi v Rock and Roll Hall of Fame.
Veličasten povratek
Z albumom Trouble in Shangri-La (2001), ki so ga toplo sprejeli tako oboževalci kot kritiki, si je Stevie povrnila svojo solokariero, ob tem pa se je ponovno pridružila Fleetwoodom in leta 2002 so izdali album največjih uspešnic z novim hitom Say You Will.
V zadnjih letih je Nicksova znova močna sila rocka - njene turneje so razprodane, albumi toplo sprejeti, njena lanska turneja s Fleetwoodi pa je bila ena najuspešnejših v tistem letu. "Še celo v svojih res slabih, zadrogiranih dneh nisem šla nikamor. Še vedno sem koncertirala, še vedno dajala intervjuje. Nikdar se nisem nehala boriti. Zato sem, kdor sem danes. Ker nisem odšla. In mislim, da sem se prav odločila," pove skrivnost svojega obstanka glasbenica.
Življenje, ki kar kliče, da po njem posnamejo film? Seveda so poskušali. Leta 2007 so se pojavile govorice, da se Lindsay Lohan zanima za odkup pravic za Steviejino življenjsko zgodbo – filmska Stevie bi bila seveda kar ona sama. Nedavni odgovor Nicksove: "Prek mojega trupla. Najprej naj neha uživati mamila in se zbere. Potem bova mogoče govorili."
Kaja Sajovic