"Sem iz Comptona in b*** me k*** za kaj drugega kot za svoje oboževalce, družino. J*** vse, kar ste slišali o meni. Zdaj sem tu," so bile besede, s katerimi je The Game spravil v krik razprodano dvorano Katedrale v enem izmed svojih prvih nagovorov.

Avtor verzov "Go 'head envy me, I'm rap's M.V.P. And I ain't going nowhere, so you can get to know me" (ali v prevodu: Kar dajte, zavidajte mi. Sem najkoristnejši igralec rapa. In nikamor ne grem, zato, da me lahko spoznate). Rojen leta 1979 v okolje, kjer so bila mamila in tolpe nekaj vsakdanjega. Njegovo pravo ime je Jayceon Taylor. Raper, ki mu je usoda skoraj naklonila življenjski slog člana tolpe, a je pobegnil iz razvpitega kalifornijskega mesta Compton (doma N.W.A.).

Ko se je kot mladenič leta 1993 srečal s svojim vzornikom Eazy-E-jem (ustanovnim članom N.W.A.), se mu je spremenil svet. In kot je poudaril v preteklih intervjujih, so se mu besede, ki mu jih je takrat povedal, zavedno vtisnile v spomin. "Yo, Eazy, ko odrastem, želim postati takšen, kot si ti. In mi je rekel: 'Ne, mali mož, nočeš postati jaz. Hočeš postati predsednik Regan. Ti hočeš postati predsednik.'," so bile odločilne besede, ki jih je mladi Taylor ponotranjil.

V zapisih o njem lahko preberemo zgodbe, kako je od najstniških let naprej razpečeval mamila, kako je bil vpleten v nasilje tolp - zaradi česar se je tudi predčasno končalo njegovo formalno izobraževanje. Po bližnjem srečanju s smrtjo je slišal klic srca in začel slediti svojim sanjam. 1. oktobra 2001 je bil v stanovanju, kjer je razpečeval z mamili, ko so neznanci potrkali na njegova vrata. Prestregel je pet strelov, a mu je še nekako uspelo poklicati pomoč. Padel je v komo in se iz nje prebudil po treh dneh.

Med okrevanjem je preposlušal vse klasične rapovske albume in začel uresničevati svoje sanje. Prerodil se je kot The Game. Najprej je podpisal z založbo G-Unit, kjer so že takrat na prvo mesto postavili 50 Centa. Zaradi turbulentnega odnosa s svojim menedžerjem, nesporazumi z drugimi izvajalci in želje 50 Centa, da ostane on na čelu verige, se je odločil, da zapusti založbo.

Ker se ni hotel podrediti željam drugih in je nadaljeval javno žaljenje drugih izvajalcev (skupaj z založbo), je ustvaril napetosti, ki so pripomogle k temu, da je zapustil postavo G-Unit. Iz tega obdobja izvira tudi njegov zloglasni citat: "F*** G-Unit." Založbo je celo preimenoval G Unot, kar je v svojih izjavah in na odrih večkrat poudarjal.

Od izdaje prvenca The Documentary leta 2005 do njegovega zadnjega dolgometražnega izdelka 1992 iz leta 2016 je javnost opazovala, kako je krepil svoj značilni življenjski slog. Čeprav se ga je oprijela oznaka 'gangsta' raper, je oče treh otrok in nasprotnik nasilja policije in nepravičnosti, ki se dogajajo po Združenih državah Amerike. Najbolj znano je njegovo prizadevanje za pravico ubitega najstnika Trayvona Martina na Floridi. V ta namen si je tudi omislil tetovažo v njegov spomin. Prav njegove tetovaže govorijo pravo zgodbo o raperjevih doživljanjih velikih dogodkov, ki so zaznamovali njegovo življenje: od rojstva sina, naslovnic albumov, pokojnih hiphop ikon, kot sta Lisa 'Left Eye' Lopes in Aaliyah, do črk 'LA' na njegovem desnem licu, ki označujejo njegov dom.

Pripovedovalec življenjskih prigod
In vsa ta čustva so zgolj olje na ogenj, ki ga prenaša na oder - tam, kjer se z njim zbudijo duhovi avtentične hiphopglasbe zahodne obale. Tako je bilo tudi sinoči v Kinu Šiška, kjer je razprodano Katedralo "popeljal nazaj" (če si izposodimo frazo iz njegove uspešnice s 50 Centom Hate It or Love It). In se sprehodil po katalogu svojih velikih uspešnic. Precej je stavil na interakcijo z občinstvom, se spominjal smešnih prigod, se šalil s svojimi kolegi na odru, v eni sapi spil več kot polovico vodke in delil komplimente očetu svojega mladega obiskovalca, ki mu je pustil, da pije. "Meni oče ni dovolil, da bi pil, ko sem bil star 15 let," je poudaril. Med drugim ni mogel mimo svoje nenaklonjenosti do 21-letnega raperja Teka$hi 6ix9ine (znanega po skladbi Gummo), ki ga je zmerjal za prevaranta ali v izvirniku: "Fake A** Blood".

A bolj kot po podajanju rim, kot smo jih vajeni poslušati na njegovih avdiozapisih, je The Game v Slovenijo prišel v vlogi animatorja, zabavljača. Kmalu po tem, ko je prikorakal na oder s svojo značilno masko na obrazu in se sprehodil po verzih skladb Red Nation in It's Okay (One Blood), je spremenil Katedralo Kina Šiške v klubsko prizorišče. Meje so padle, in še preden se je sam zavedal, je na odru ob skladbi El Chapo ob njem stala dobra šestina dvorane. "F**, toliko ljudi je tu gor. Pozabil sem, da ste ob meni. Moram narediti šov. To je samo začetek," je dejal in pokazal svojim varnostnikom, da pospremijo ljudi nazaj pod oder, na katerem je ostal sam s svojo spremljevalno skupino.

Pozivi k dvigovanju rok in kričanju so bili nepogrešljiv del njegovih nagovorov. "Nismo zastonj prišli tako daleč. Deset ur smo se peljali z avtobusom iz Berlina v Ljubljano," je poudaril po skupinskem vzklikanju Ali Bomaye. Del svojega nastopa je poklonil svojim koreninam. "V resnici ne bi nikoli prišel v Evropo, če ne bi bilo Eazy E-ja," je poudaril, preden se je v ozadju zaslišal "beat" hiphoperske klasike The Next Episode - mojstrovine njegovega mentorja Dr. Dreja - med drugim največjega krivca za album The Documentary. Na glasbeni podlagi se je slišal glas Snoop Dogga, The Game pa je še enkrat več prevzel vlogo animatorja občinstva.

Pravi ljubitelji njegovih rim so prišli na račun tudi s skladbami, ki jih je izvedel z albuma Doctor's Advocate - med njimi California Vacation. "Sem sem prišel, da vam povem zgodbo o zahodni obali," je poudaril, preden je začel nizati verze iz skladbe Westside Story (ki jo je prav tako posnel s 50 Centom). Manjkali pa nista tudi uspešni Higher in Dreams. "Naj vam povem, kako sem prišel do sem. Sedel sem na kavču in napisal sem to pesem - Dreams," je delil še eno izmed svojih anekdot. Seveda nista izostali niti skladbi My Life in Start From Scratch.

The Game s svojo slovensko družino
Preden je spravil v norijo razprodani Kino Šiška z njegovima najbolj odmevnima skladbama This Is How We Do in Hate It Or Love It, si je še vzel minute za poklon Tupac Shakurju s svojo izvedbo Hail Mary. "Vidim vas. Hočem, da se vsi tu zavedate, da vas vidim - tako kot vi vidite mene. In vsakič, ko me zagledate, si recite: 'To je moj j*** brat. Ker sem. Mi smo družina. Ni oboževalca in ni raperja. J*** oboževalca. J*** raperja. Mi smo vsi družina. Dvignite roke v zrak še enkrat, če me vidite," je po slabi uri predstavitve čistokrvnega hiphopa (nekateri bodo ob tem dejali stare šole) nagovoril zbrane The Game.

Že res, da ne na vrhuncu svoje slave, toda vseeno je sinoči Ljubljana dobila odmerek avtentičnosti - kratek vpogled v življenjski slog in način razmišljanja raperja, ki je svoje izkušnje strnil v skladbe in tako našel način, da še naprej širi svojo "družino". Za takšno predstavo se oprostita zamuda in prihod na oder okoli enajste ure zvečer - tudi zato, ker so na ta način prišli do zaslužene pozornosti domači mojstri rim, med njimi večkratni državni prvak 'freestyla' Unknown in njegovi soborci (med drugim Klemen Klemen, s katerim sta združila moči na albumu S3P, in predstavniki novega vala AMN).

Več utrinkov s koncerta pa si lahko pogledate spodaj.