McCloud je v svoji 20-letni karieri doživel že precej in slovi kot prekaljen maček newyorškega podzemlja. Z GVSB si je pridobil status, a časi so se spremenili. Kot danes priznava sam, je imel recenzent New York Timesa prav, ko je ob zadnjem koncertu GVSB zapisal: "Čeprav popolnoma nič po svoji krivdi, so GVSB zdaj za časom."

Leta 2005 je po premoru McCloud napravil ohlapne nastavke za svoj polakustični urbani rock projekt Paramount Styles, tri leta pozneje je s petčlansko zasedbo posnel album Failure American Style, lani pa je sledil še album Heaven's Alright.

Paramount Styles se bodo predstavili ob 21.00 v Orto klubu, karte so na prodaj po 10 evrov.

Pred koncertom je McCloud spregovoril tudi za MMC.

V Sloveniji ste že igrali. Se tistega koncerta še spominjate?
Koncerta v Ljubljani se zelo dobro spominjam. Mislim, da je bilo to leta 1995. Kot imam v spominu, je šlo za odličen koncert in za nas je bilo zelo zanimivo igrati tam.

Girls Against Boys so bili del gibanja, ki je dejansko rodil žanr indie rocka. Danes se zdi, da je izraz izgubil svoj prvotni pomen. Kot nekakšni pionirji žanra kako vi gledate na razvoj indieja?
Jaz gledam na to takole: neodvisna (ang. independent, indie) glasba je bila sprva definirana kot nekaj, kar je obstajalo in ni bilo distribuirano prek mainstream kanalov. Takrat je bil to povsem ločen svet. Ko so na koncerte GVSB začeli prihajati predstavniki večjih založb, so osuplo spoznali, da imamo svoje občinstvo. Spominjam se predstavnika založbe na našem pariškem koncertu, ki me je spraševal, kaj se dogaja in kaj dela 500 ljudi na koncertu, za katerega sam niti iz medijev ni mogel izvedeti. Dandanes se mi zdi, da je termin izgubil na svojem pomenu in danes "indie" pomeni bolj zvok. A znotraj indieja obstaja velika raznolikost zvokov in žanrov. Še vedno pa mislim, da je razlika preprosto glasba, ki ni narejena iz mainstream perspektive.
Nekoč ste dejali, da je vaš odnos z glasbo ljubezensko-sovražen, "poljub in prekletstvo", zasvojenost. Na kakšen način vas lahko glasba zastruplja?
Ne vem, ali te lahko zastruplja, a zame, ko sem začel, nisem mogel nehati. "Poljub" je odličen koncert ali odlična pesem, ki pride od nikoder in je neke vrste omama, kot pri mamilih. "Prekletstvo" pa je, da ko glasbo enkrat izkusite, vedno hlepite po njej in se včasih lahko začneš ponavljati. Včasih se sprašujem, zakaj sem preživel tolikšen del svojega življenja, toliko energije ustvarjanju glasbe. Mislim, da gre za iskanje popolnosti, a že po definiciji ni nič nikdar zares popolno, zato iščeš naprej. Če se že kdaj zdi popolno, pa je to navadno šele v retrospektivi.
Ustvarjali ste tudi filmsko glasbo. Kakšen je postopek, kaj je bistvenega pomena, ko delate za film?
Emocionalno bistvo prizora je najpomembnejša stvar ustvarjanja za film. Posneli smo le par soundtrackov, a cilj je peljati film naprej s pomočjo glasbe - če je šlo za kaj razburljivega, za nekakšno grajenje napetosti, ki je potrebovalo glasbo bodisi GVSB, bodisi Paramount Styles, ki imata oba v pesmih veliko napetosti, je bilo bistvo seveda to: ustvariti napetost in jo nato razdreti z eksplozijo.

Brala sem intervju, v katerem priznavate, da je glasba svet hitrega ritma, v katerem si lahko v enem hipu relevanten in vpliven, že v drugem pa preteklost. Ste pogosto pod pritiskom, da se vam zdi, da morate ustvariti nekaj novega, namesto da bi preprosto delali to, v čemer uživate?
Včasih sem čutil dosti več pritiska, ki ga omenjate, da. Z GVSB smo večinoma delali to, kar smo hoteli, nato pa so se proti koncu pojavila pričakovanja in je vse skupaj postalo borba. Časi se spreminjajo, zvoki se spreminjajo ... povsem mimo nas. S to skupino delam izključno to, kar rad počnem, čeprav imamo seveda vedno v mislih ljudi, ki morajo to nato poslušati. Hočem, da ljudje razumejo glasbo, zato trdo delam, da bi ponudil poslušalcu dostop do naše glasbe. Še vsakič, ko sem se uklonil pritisku ustvarjanja nečesa novega, ki zame ni bilo iskreno, je bila katastrofa. Pri glasbi je bistveno predvsem to, da prihaja iz iskrenega kraja.

Paramount Styles zvenijo precej mehkeje kot Girls Against Boys. Ste zdaj v tem obdobju? Je faze "butanja in žaganja" konec?
Paramount Styles so večinoma res mehkejši. A v živo smo precej glasnejši, pojavljajo se elementi disonance in hrupa, podobno kot pri GVSB. Ampak ja, je počasnejše, to ni glasba, ustvarjena, da bi vzbudila reakcijo globoko v drobovju, kot je bilo to pri GVSB. Na koncertu PS ne boste videli metanja z odra. Ne ravno, da sem popolnoma opravil z glasno glasbo, a ta hip se to zdi zame pravilna stvar.

Kaj se trenutno igra na vašem radiu? Morda kaki predlogi za nove skupine, ki jih je vredno poslušati?
Včeraj smo v kombiju poslušali novo Lou Reed/Metallica zadevo (album Lulu, op. a.) ... zelo čudno. Poslušali smo tudi Laibachovo izvedbo albuma Beatlsov Let It Be. Zanimivo. Kot vse, tudi mene zanimajo te zadeve. Sicer pa nimam kake redne rotacije pri tem, kaj poslušam.
Kako so koncertne turneje Paramount Styles danes videti v primerjavi s tistimi od GVSB v 90. letih?
V nekaterih ozirih so zelo drugačne, v drugih pa spet enake. Včasih se med turnejo zdi, da se ni prav nič spremenilo v 20 letih. Vedno je enako ... tega ne mislim ravno v negativnem smislu. Vožnja, klub, tonska vaja, večerja, večer. In spet znova. Če imam srečo, doživim na koncertu enega tistih vrhuncev, ki jih ne pričakujem in se vse popolno sestavi skupaj. Nato čakam, da se to zgodi znova.
K. S.