Legendarna berlinska klubska scena je v težavah. Ni skrivnost, da se nekatera priljubljena prizorišča za zabavo nikoli niso pobrala po pandemiji, dodatno pa so klube oklestili tudi visoka inflacija, naraščajoče najemnine in upadanje števila turistov, ki si želijo izkusiti berlinsko nočno življenje, poroča Deutsche Welle. Berlinski klubi so leta 2018 ustvarili 1,5 milijarde evrov prihodkov, Nemčija pa je letos berlinske tehnoklube priznala kot Unescovo neopredmeteno kulturno bogastvo. Kljub temu se po celotni Nemčiji, ne samo prestolnici, zapira vse več ikoničnih prizorišč, fenomen pa je že dobil lastno ime: clubsterben (smrt klubov). Pred dnevi je slovo s scene napovedal pionirski klub elektronske plesne glasbe ob reki Spree Watergate, ki bo po več kot dvajsetih letih na silvestrovo dokončno zaprl svoja vrata.

Sorodna novica Sloviti berlinski nočni klub bo za silvestrovo odplesal zadnji ples

Novica je dobro razburkala klubsko panogo, saj legendarni klub ni bil prvi, ki je klonil pod pritiskom. Še eden izmed ikoničnih berlinskih klubov, Wilde Renate, je avgusta sporočil, da mu ni uspelo doseči dogovora za nov najem prostorov. Prihodnje leto bo tudi ta gigant nemške urbane kulture priredil zadnjo zabavo. Zvišanje najemnin sovpada z grožnjo, ki jo občutijo vsi klubi na tem območju, saj to sega na predvideno traso podaljšane avtoceste A100 skozi Berlin.

Klube ogrožajo tudi veliki festivali

Lastniki klubov pa opozarjajo na globljo težavo. "Sprememba v dinamiki nočnega življenja naslednje klubske generacije in premik v pomembnosti klubske kulture na splošno" naj bi bila močna dejavnika v ozadju zapiranja klubov, kot je denimo Watergate. Eden od razlogov za ta temeljni premik je, da manjši neodvisni berlinski klubi ne morejo več tekmovati z velikimi festivali, ki pritegnejo na desettisoče mladih k ogledu znanih didžejev, poroča Deutsche Welle.

"Zaradi širšega gospodarskega stresa bi klubi lahko propadli na enak način kot tradicionalne berlinske pivnice," pa je za časopis Berliner Zeitung povedal soustanovitelj Watergata Ulrich Wombacher. Teh lokalnih barov je bilo nekoč okoli 20.000, danes le še nekje 500, je razkrilo Združenje hotelov in restavracij v Berlinu, za kar so odgovorne predvsem deložacije in vrtoglave cene najemnin.

Boj proti gradbeni magnatinji

Lastniki klubov, ki se zapirajo, so za klubsko spletno stran Resident Advisor povedali, da njihova "zloglasna" najemodajalka, gradbenica Gijora Padovicz (ki je od devetdesetih let prejšnjega stoletja kupila dele stanovanjskih blokov v središču Berlina), z njimi ni hotela sodelovati kljub "intenzivnim prizadevanjem, da bi dosegli podaljšanje pogodbe ali našli alternativne rešitve". Padovicz je tudi lastnica stavbe Watergate v hitro rastočem okrožju Kreuzberg. Potem ko je v prejšnjem desetletju podvojila najemnino, je Wombacher dejal, da lastniki Watergata niso želeli zvišati cen, da bi pokrili povišanje. Od takrat je prizorišče v finančni krizi.

Po besedah ​​Lutza Leichsenringa, tiskovnega predstavnika klubske komisije, ki podpira klubsko kulturo v prestolnici, je približno 43 odstotkov upravljavcev berlinskih klubov prizadetih zaradi naraščajočih poslovnih najemnin, kar še poslabšuje napete gospodarske razmere, poroča Deutsche Welle. V časopisu Tagesspiegel je Leichsenring poudaril, da je treba urediti komercialne najemnine za kulturno pomembne lokacije, kot so klubi, in dolgoročno zagotoviti dostopne najemnine.

Med pandemijo se mladi s klubi niso poistovetili

To jamstvo je mogoče zagotoviti, če so berlinski klubi uvrščeni na Unescov seznam svetovne dediščine, in ne le predmeti nesnovne kulturne dediščine v Nemčiji – kar podpira tudi berlinski minister za kulturo Joe Chialo.

Še en razlog za zahtevne čase v berlinski klubski krajini je to, da so mladi v najboljši klubski dobi med pandemijo svoja formativna leta preživeli zunaj klubov. Ta mladina "ni mogla zgraditi odnosa s klubsko kulturo", je opozoril Marcel Weber, predsednik upravnega odbora berlinske klubske komisije. Kljub temu Weber verjame, da imajo berlinski klubi še naprej ključno vlogo v mestnem gospodarstvu in turizmu.

Pogovor o "smrti klubov" v Berlinu sicer ni nič novega. Že leta 2022 je berlinski svetovno znani tehnoklub Berghain grozil, da bo zaprl svoja vrata, vendar za zdaj grožnje še ni uresničil.
Drugi klubi, kot je denimo Griessmühle, so bili izseljeni leta 2019, a so se pozneje znova odprli v nekdanji tovarni v nekoliko bolj oddaljenem, a obetajočem predelu Schöneweide.