V času, ko bo minilo že 40 let, odkar je Marvin Gaye umrl v Los Angelesu, ker ga je med sporom ustrelil oče, so našli še neodkrit zaklad – še nikoli slišane pesmi legendarnega glasbenika. Te so več desetletij ležale skrite v Belgiji.

Tja se je princ soula preselil po tem, ko je v nekem nočnem klubu v Londonu, kjer je padel v slabo družbo in se je vedno pogosteje začel posluževati kokaina, srečal belgijskega koncertnega promotorja. Po selitvi se je njegovo življenje obrnilo na bolje, vrnil se je v studio in posnel tudi eno svojih največjih uspešnic Sexual Healing.

Nekaj ​​časa je živel v domu belgijskega glasbenika Charlesa Dumolina. Zbirka odrskih kostumov, zvezkov in kaset, ki vsebujejo nov glasbeni material, čigar vrednost bi lahko bila ogromna, je zdaj v rokah Charlesove družine. "Marvin jim je zbirko podaril in rekel, naj naredijo z njo, kar želijo. Nikoli se ni vrnil," je povedal belgijski odvetnik Alex Trappeniers, ki je poslovni partner družine.

S posnetkov vaj je Trappeniers poskušal prepoznati delčke novih pesmi in jih povezal v smiselne celote. "Vsakič, ko se je začel nov instrumental, ko je Marvin začel peti, sem mu dal številko," je pojasnil in dodal, da mu je po poslušanju vseh 30 posnetkov, uspelo prepoznati 66 demo posnetkov novih pesmi.

"Nekaj ​​jih je dokončanih in nekaj jih je tako dobrih kot Sexual Healing, ki je nastala v istem času," je nadaljeval odvetnik, ki se nadeja, da bo svet s pomočjo umetne inteligence in tehnologije kmalu slišal še eno svetovno uspešnico Gaya, kot je to uspelo Beatlom z njihovo zadnjo uspešnico Now and Then. "Eno izmed pesmi sem poslušal samo 10 sekund, a se mi je pela še cel dan," je priznal in dodal, da so studijski posnetki kot časovna kapsula, ki bi se lahko delila s svetom, poroča BBC.

Lastniki posnetkov nimajo pravic za objavo pesmi, Gayeva družina ima pravice, a si ne lasti posnetkov

V Belgiji velja precej nenavaden zakon, ki določa, da vsaka lastnina, kakor koli jo nekdo pridobi – tudi če jo ukradeš – po 30 letih postane njegova. A to ne velja v primeru intelektualne lastnine. Četudi se zdi, da Marvinova odločitev, da material podari Charlesu, ki je umrl leta 2019, pomeni, da zbirka v celoti pripada družini Dumolin, to ne drži. Alex Trappeniers in njegovi partnerji bi tako lahko končali kot lastniki fizičnih trakov, na katerih je bila posneta glasba, brez pravice do objave pesmi.

Obenem pa bi dediči Marvina Gaya v Združenih državah Amerike teoretično lahko objavili glasbo, a do nje nimajo dostopa, ker niso lastniki posnetkov. Trappeniers tako meni, da je potreben kompromis. "Mislim, da imata obe strani od tega koristi. Lahko združimo moči in najdemo prave ljudi na svetu ter naredimo nov album," je delil. Zaradi stopnje tajnosti belgijskega arhiva Marvina Gayeja je težko oceniti, kakšen bi lahko bil svetovni vpliv zbirke, za katero ima družina sicer pravico, da jo lahko preprosto proda.