Niet so postregli z enim izmed najkrajših zapisov glasbene celote na enem ploščku pri nas in zagotovo najkrajšim v svoji zgodovini. Album sedmih skladb, katerih osnovna funkcija je podpora istoimenske gledališke adaptacije literarne mojstrovine Josipa Jurčiča in Janka Kersnika - ki sta se jo lotila režiserja Miha Nemec in Nejc Valenti -, je članom skupine predstavljal v procesu ustvarjanja velik izziv.

"Z režiserjem predstave Mihom Nemcem sva bratranca. On je bil že zelo dolgo oboževalec Nietov in vedno mi je govoril, da bi lahko sodelovali. Lansko poletje je prišel na idejo, da bi uprizorili Rokovnjače, saj niso bili že sto let spremenjeni," je pojasnil Dernovšek.

Ob tem so Nieti združil moči z legendarnim članom skupine Buldožer Borutom Činčem, ki je v zadnjih letih stalni sodelavec Nietov. In tako znova poskrbeli za odklon od svojega ustvarjanja, ki jih pravzaprav odlikuje že vsa leta delovanja. Dernovška, Boruta Marolta, Janeza Brezigarja, Roberta Likarja in Tomaža Berganta - Brehta v sami predstavi, ki je svojo premiero doživela pretekli četrtek v SNG Nova Gorica, ne boste videli, saj na glasbeno podlago pojejo igralci.

So pa zato posneli svoje različice pesmi in jih izdali na novi plošči Rokovnjači. Med sedmerico novih skladb najdemo duet s Severo Gjurin in vsaj dve skladbi, za kateri že zdaj člani skupine zatrjujejo, da jih bo moč slišati tudi na njihovih koncertih. "Skladbe so predvsem pripovedne. Kakšne skladbe bolj sodijo na predstavo kot na oder Nietov. Kakšne pa tudi," je pojasnil pevec Marolt.

Pogovor z Maroltom in Dernovškom, ki je nastal po sinočnji predstavitvi skladb z albuma Rokovnjači v Studiu 14 Radia Slovenija, si lahko preberete spodaj.

Rokovnjači so bili prvi pankerji, je bilo poudarjeno med uvodnimi vrsticami pred vašo predstavitvijo albuma v Studiu 14. Kako sami gledate na to tezo oz. ugotovitev?
Marolt: Strinjam se s tem. Takrat je šlo za upor proti elitam. V prvem obdobju rokovnjaštva - še v času Ilirskih provinc - je šlo za upor proti Francozom. Hkrati pa je šlo za prisiljeno vojskovanje. Reveži so morali pod prisilo oditi, da bi služili v doživljenjski vojski. Človek je lahko šel in lahko umrl kjer koli - na kakšnem evropskem bojišču. Ali je pa šel v gmajno in poskušal obrniti svoje življenje na kakšen drug način. Definitvno ne moreš živeti na gmajni brez ničesar. Nekaj si lahko uloviš. Čeprav takrat grajska gospoda ni dovolila (pogleda proti Dernovšku). Ropali so seveda bogate. Šlo je za nek upor. Seveda je drugačen, kot je bil pred 30 leti, ko se je pojavil pank. Svet je bil drugačen.
Dernovšek: Sama umetnost - naj bo to gledališče ali glasba - je neka metafora. Vsak si lahko predstavlja po svoje. Mi in režiser, ustvarjalci predstave, smo si rokovnjaštvo predstavljali kot neko uporništvo, ki je bilo takrat pogojeno zaradi nuje. Kot se zdaj dogaja, da se ta upor širi po Evropi - proti vsem reformam, varčevalnim ukrepom, stiski in podobnemu. Na podoben način lahko tudi rečem, da se strinjam z besedami Mateje Kožuh Novak, ki pravi, da je bil Jezus prvi komunist. Konec koncev so vrednote podobne. Na katerem nivoju zdaj to primerjati s pankom? Jaz kakšne blazne povezave ne vidim, razen tega, da smo mi nekje v osnovi pank bend (smeh). In da je pank simbol upora.

Za danes se zdi, da vsi čakajo le še na neko pobudo, ki bo sprožila veliki upor. Je to tudi čas, da se ozremo malo nazaj in pogledamo primere Rokovnjačev in podobnih?
Marolt: Težko je reči. Pod vprašanjem mora biti eksistenca. Takrat je šlo za eksistenco: ali boš umrl ali boš živel. Ne moraš tega primerjati. Danes dokler ima človek za hrano in dokler lahko še nekako plačuje položnice, se ne bo uprl. Zdaj je vprašanje, ali ga bodo tako daleč sprevedli? Kakšna bo ta kritična masa, ki bo sprovedena do te mere, da ne bo imela za jesti. Tu se gibljemo.
Dernovšek: Lahko pa se učimo na izkušnjah. Izkušnje kažejo, da se spremembe da narediti. Francoska revolucija 1789 ... Konec koncev socialistična revolucija 1917, druga svetovna vojna in spremembe. Spremembe se da narediti, če to ljudje hočejo. Ko bodo ljudje to res hoteli in kot je rekel Borut, bodo primorani, se bodo spremembe zgodile. Zdaj samo upamo na to, da ne bo kolateralne škode.
Marolt: Žal, vsaka revolucija poje svojega otroka. In ne samo to ...
Dernovšek: Kolateralna škoda v smislu, da je edina sprememba možna z vojno. Kljub vsem debatam o Evropski uniji, se lahko znova zgodi na evropski celini. Jaz mislim, da 99 odstotkov tistih, ki imamo premalo, lahko tistemu enemu odstotku, ki ima preveč, vzamemo in to pravično razdelimo po celem svetu. Iluzija ali ne? Če ne drugega, treba je strmeti k temu.

Ima pank še tisti potencial, da je himna uporništva?
Marolt: Ni nujno.
Dernovšek: Vsaka ...
Marolt: ... Ja, vsako desetletje je prineslo svoje glasbeno gibanje. Pank se je v Angliji rodil proti nekemu puritanstvu. Pri nas se je rodil proti nekem puritanstvu vladajočega razreda, ki je bil prav tako zahojen. Samo na drug način. Vreči starce iz oblasti in nastaviti mlade - to je rešitev. Jaz vidim samo težavo v tem, ker se ti mladi prelevijo v te starce in so isti. Jaz sploh ne bi hotel stopiti na prestol, ker se bojim, da bi postal isti.
Dernovšek: Torej, dajmo priložnost in upanje, da bodo večno mladi prevzeli oblast in razširili večno mladost na cel svet starcev.
Marolt: Revolucijo je treba narediti v glavah.

V novem desetletju, ki ste ga sami začeli z albumom 13, pa Nieti nadaljujejo z Rokovnjači - oziroma glasbeno spremljavo za istoimensko gledališko adaptacijo literarnega dela, sodelovanja Josipa Jurčiča in Janka Kersnika oz. Kersnikova nadgradnja, dokončanje Jurčičevega dela. Kako je prišlo do vaše vpletenosti v gledališko delo?
Dernovšek: Z režiserjem predstave Mihom Nemcem sva bratranca. On je bil že zelo dolgo oboževalec Nietov in vedno mi je govoril, da bi lahko sodelovali. Lansko poletje je prišel na idejo, da bi uprizorili Rokovnjače, saj niso bili že sto let spremenjeni. Tudi kot metafora časa. Spomnil se je na nas. Mi smo rekli, da je to za nas velik izziv in smo se ga lotili. Stvari so bile malce drugače zastavljene. Odvzeta je bila popolna svoboda pri ustvarjanju. To svobodo ti je omejilo na določene segmente. Toda tudi znotraj teh segmentov si lahko ustvarjal kolikor si hotel. Obojestransko sodelovanje je bilo res plodno in prve kritike po četrtkovi premieri so fenomenalne. Tako da nam je vsem uspelo (smeh).

Kaj pravzaprav pomeni, da vam je bila odvzeta popolna svoboda?
Dernovšek: Ni te popolne svobode, ki jo imaš, ko delaš svojo ploščo in svoje skladbe. Takrat greš delati sam. Tu pa si bil omejen na neko formo. Na neko besedilo in znotraj njega si imel popolno svobodo. Tudi to se da delati.
Marolt: Besedila se navezujejo na zgodbo. Ne moraš vrivati stvari. Zgodba mora teči. Tudi tri besedila, ki niso iz knjige, ampak so povzeti po pesmih francoskega pesnika Francoisa Villona (za prevod je poskrbel Janez Menart op. a.), se navezujejo, saj je bil on rokovnjaški pesnik.
Dernovšek: Že s tem, da smo lahko sami izbirali partitudo, nam je bila dana ogromna svoboda.

Kako pa se "robinhoodstvo" rokovnjačev sovpada s konceptom Nietov?
Marolt: Idealno.
Dernovšek: Jure Longyka nas je pred časom vprašal: "Ja, katera skupina pa je še prišla v poštev?" In sem mu odgovoril, da je Nemec verjetno rekel samo nam. Longyka pa je odvrnil: "Saj ste tudi edini v tem smislu." (Smeh) OK, malo šale na stran.
Marolt: To ni samo zgodba o rokovnjaštvu, je tudi zgodba o ljubezni. In tako kot pri Nietih se prepletajo besedila o uporu in o ljubezni. In o smrti. Rokovnjači konec koncev končajo tragično.
Dernovšek: Točno to. Tu je prisoten eros in tánatos. Torej ljubezen - smrt. Niet smo bili vedno malo tolovajsko-rokovnjaški bend.
Marolt: Nismo srečni.
Dernovšek: Nismo se podrejali nobenim omejitvam, sploh pa ne kategorizacijam na kateri koli obrazec. Podobno kot rokovnjači.

Kolikokrat ste prebrali Rokovnjače, preden je prišlo povabilo k sodelovanju pri projektu?
Dernovšek: Jaz sem prebral Rokovnjače že kot otrok. Potem še enkrat kot mulc. Potem pa sem zdaj dal vsem nalogo - ker kakšni člani malo manj berejo - da jih preberejo, da smo lahko o njih sploh razpravljali. Bilo je zelo hecno, ko smo včasih sedeli v oštarijah pred vajami in smo debatirali o knjigi.
Marolt: O likih.
Dernovšek: O likih (smeh). In smo primerjali svoja videnja likov in zgodbe drug z drugim. Bilo je zelo malo duhovito in spodbudno. In še spodbudili smo nekatere ljudi, da so začeli brati - poleg stripov.
Marolt: Jaz nisem prepričan, če sem prej prebral ali ne. Zgodba mi je bila znana, pa sem na začetku bil prepričan, da sem jo prvič prebral. Potem pa mi je bila zgodba znana. Ker smo v mladosti prebrali milijon knjig - obveznih in neobveznih. Možno je tudi, da sem samo prepisal obnovo ven iz Kosa, ker sem jo rabil za šolo.
Dernovšek: Resno smo se lotili projekta. Vsi smo vedeli na pamet zgodbo.
Marlot: Jaz sem celo preštudiral slovensko rokovnjaško zgodovino.
Dernovšek: Ker drugače se ne da delati. Tu gre za gledališče in ljudi, ki od tega živijo. Zato smo po najboljših močeh želeli narediti največ, kar se da.

Bo skladbe iz albuma Rokovnjači moč slišati tudi na vaših nastopih? Jih boste vključili v svoj repertoar?
Dernovšek: Kakšni dve.
Marolt: Kakšne zagotovo. Vsega ne, ker ne gre. Skladbe so predvsem pripovedne. Kakšne skladbe bolj sodijo na predstavo kot na oder Nietov. Kakšne pa tudi.
Dernovšek: Bogatun in Balada za obešance bi bila primerna. Je bil pa to projekt.
Marolt: To je Niet. Toda to je projekt, ki morda malo bolj izstopa. To še ne pomeni, da to nismo mi.
Dernovšek: Ravno to smo mi, ker si nikoli nismo želeli, da bi bili ujeti v kalupe, predalčkanja. Iz teh kalupov želimo skakati in vedno smo skakali. Ne vem, kaj bomo naslednjič naredili. Mogoče kaj takšnega, da bo znova kakšnega pravovernega pankerja zabolela glava.
Marolt: Ali pa ravno nasprotno.
Dernovšek: Ali pa ravno nasprotno (smeh). To smo mi. To je naš lajf.
Marolt: Gremo po občutku. Zdaj imamo eno skladbo - hardcore podebiljeno - ampak je nora. Res se ne omejujemo. Na vajo nekdo prinese idejo in jo realiziramo, če je dobra.

Torej je nov album v nastajanju?
Marolt: Naslednji album bo. Skladbe se že ustvarjajo. Pred Rokovnjači je bilo že zelo delovno.
Dernovšek: Potem smo šli malo v to smer.
Marolt: Ideje na vajah zdaj kar kapljajo. Ena za drugo. Tu sploh ni strahu, da ne bi bilo. Ampak to bo spet nov projekt. Ne bo klasično nadaljevanje 13.
Dernovšek: Ne vemo, kaj bo. Nismo še toliko razmišljali o tem. Zdaj nastajajo osnutki za skladbe. Bomo videli, ali bo to plošča različnih skladb ali bomo šli v kakšen koncept ali ne ... Ne vem, bomo videli. Pustimo to za prihodnost.

Klavdija Kopina, spremljate me lahko tudi na Twitterju.

Videoutrinke s sinočnje predstavitve skladb iz novega albuma Rokovnjači si lahko ogledate v spodnjih videih.