'Ti fantje iz Kopra se ne šalijo: zmagali so na festivalu vokalno-instrumentalnih ansamblov v Zagrebu. V Trstu so bili prvi na festivalu Novi talenti, na pravi poti so, da dosežejo vrtoglavo kariero.' Večernje novosti o Kameleonih, 22. Septembra 1966 Foto:
'Ti fantje iz Kopra se ne šalijo: zmagali so na festivalu vokalno-instrumentalnih ansamblov v Zagrebu. V Trstu so bili prvi na festivalu Novi talenti, na pravi poti so, da dosežejo vrtoglavo kariero.' Večernje novosti o Kameleonih, 22. Septembra 1966 Foto:
Kameleoni
'Mladoletniki, prav tako kot glasbeniki, skrbijo za svoja visokopetna obuvala, frizerji strižejo vse manj las z mladih glav in kadarkoli nastopajo v koprski Emoni, je dvorana povsem polna.' Tovariš, 28. Marec 1967
Album Kameleonov
Kameleoni so za sabo zapustili bogato glasbeno zapuščino.
Danilo Kocjančič
V klubskih prostorih Danilo nastopa s kitaristom Zdenkom Cotičem in Matjažem Švagljem na basu. Na večjih prireditvah pa ga spremlja skupina Kalamari. Občasno nastopa tudi s skupino Halo, ki se zbere za posebne priložnosti.

Prvi razglašeni zvoki električnih kitar so se iz podstrešne sobe v Župančičevi ulici 31 zaslišali pred 44 leti. Četverica neimenovanih, Danilo Kocjančič, Jadran Ogrin, Marijan Maliković in Tulio Furlanič, je med sprehodom opazila velik reklamni pano za cigarete Camel in nastali so The Cameleons. Že po njihovem prvem nastopu pred koprskimi srednješolci na prvem jesenskem plesu, kjer so preigravali večinoma tuje pesmi, je postalo jasno, da oboževalke z njimi ne bodo plesale samo eno jesen.

Da je stvar postala še bolj domača, so se preimenovali v Kameleone. Kvartetu se je pridružil Vanja Valič. "Vanja je prišel enkrat januarja ali februarja. Igral je harmoniko ali klavir, nič posebnega, ampak noter je prišel bolj kot faca," je nekoč izjavil Danilo.


Njihova popularnost je rasla, odprla so se jim vrata, ki so jih vodila na jugoslovanske odre. "Moč Kameleonov je bila ravno v tem, da smo, nevede, znali pritegniti ljudi, ki jih dotlej še nismo videli. Takoj so bili z nami," je pred leti razložil Marjan. Ne samo z glasbo - "jugoslovanski Beatlesi", kot so jih imenovali, so veliko pozornosti posvečali svoji zunanji podobi. "Jasno, punce so se lepile, kamor koli smo prišli, to je bilo normalno za bende," se je v knjigi Franka Hmeljaka spominjal Danilo. Pot jih je zanesla tudi v sosednjo Italijo. Vendar fantom slava ni pomagala, da bi odvrnili pozornost novinarjev, ki so se obesili na dejstvo, da Kameleoni ne hodijo v šolo.

Glasba za film Sončni krik
Skupina se ni ustavila, nadaljevala je svojo pot, čeprav jih ta zaradi mladoletnosti članov ni mogla ponesti prek meja. Njihova glasba je navdušila filmskega režiserja Boštjana Hladnika, ki jih je povabil k sodelovanju pri snemanju filma Sončni krik. Režiser je po končanem filmu za Mladino pojasnil: "Kameleoni so me na glasbeni avdicija za moj film presenetili. To je beat ansambel, ki je med najboljšimi na celini." Skupina je brez predaha nadaljevala, dokler ni počilo. Na naslovnici Antene se je pojavil naslov: "Kameleoni so se razšli."

Ustanavljanje novih skupin
Danilo se ni več vrnil na Župančičevo 31. Ustanovil je novo skupino, ki se je usmerila na rhythm'n'blues – Nove kameleone. Trimesečni projekt je razpadel in Danilo je odšel služiti vojaški rok. Po vrnitvi je z Zlatijem Klunom ustanovil ansambel Boomerang. Zasedbo, ki je delovala tri leta, sta sestavljala še basist Ladi Kodarin in solo kitarist Veri Gorjup. Iz Danilovega sodelovanja z Radom Testenom je nastal duet, iz katerega se je razvil ansambel Labirint. To pa je bil tudi čas, ko je Danilo prijel za bas kitaro.

Ker ansambel ni doživel večjega uspeha, se je Danilo na povabilo Vladimirja Mljača in Francija Čelharja pridružil takrat komercialni skupini Prizma. Takrat se je začela tudi Danilova komponistična kariera. Skladba Pogum jih je na tekmovanju za Slovensko popevko predstavila širši javnosti in Danilovo delovanje v skupini se je nadaljevalo vse do leta 1984. Po treh projektih in zaradi službe ni našel časa za nastope, zato je za "poklicno udejstvovanje z glasbo" našel somišljenike, kot sta bila Dušan Vran in Zdenko Cotič – nastala je skupina Bazar, ki se je razšla leta 1992. Po vrnitvi Tulia Furlaniča v domovino je Danilo ustanovil še eno skupino, Halo.

Pisanje za druge izvajalce
Začel je pisati skladbe tudi za druge izvajalce (Tinkara Kovač, Polona, Lara Baruca, Monika Pučelj …), ki so svojo kariero začeli z Danilovo pomočjo. Kasneje je izdal samostojne albume "Vse moje ljubezni" in "Danilo & friends" , na katerih so zbrane njegove uspešnice iz različnih glasbenih obdobij, v novih preoblekah in z različnimi vokalnimi solisti. Njegova zadnja plošča nosi ime "Danilo poje Kocjančiča", na kateri je prvič vse glavne vokale odpel sam.

Spodaj si lahko ogledate videospote skupin Kameleoni, Prizma, Bazar, Halo in Danila Kocjančiča s prijatelji.

KAMELEONI: Ob štirih in pol

KAMELEONI: Žarek skozi meglo dneva

KAMELEONI: Ko bom jaz odšel

KAMELEONI: Jaz sem za tebe tu

PRIZMA: Dobrodošli

PRIZMA: Moje laži so vse kar imam

BAZAR: Tra la la dekle

BAZAR: Tina

BAZAR: Poišči me

BAZAR: Sabina

BAZAR: Amerika

BAZAR: Dober dan

HALO: Anita ni nikoli

HALO: Luna sije

HALO: Ta moška

DANILO KOCJANČIČ IN JANEZ BENČINA – BENČ: Senca

DANILO KOCJANČIČ IN VILI RESNIK: Zasidran