Zasedba deluje že več kot 20 let, izvira pa iz Fare pri Kostelu - zato tudi ime Prifarski muzikanti. MMC se je pogovarjal s pevcem Mitjo Ferencem, ki je sicer tudi izredni profesor zgodovine na ljubljanski Filozofski fakulteti. Skupina je lani postala zmagovalka po izboru občinstva s skladbo Tisti nekdo na Slovenski popevki, pred časom pa se je veselila tudi že tretje zmage na Narečni popevki.

Se Prifarski muzikanti imate za del slovenske zabavne scene?
Poglejte, že pri imenu "muzikanti" se kdo namrde in reče: Ja kaj pa vi delate tukaj? Ampak začeli smo obujati slovensko ljudsko glasbo in jo dali na etnoraven, z njo pa zahajamo na različna področja. Mislimo, da moramo podreti stereotipe, kot je na primer ta, da ne sme biti violine v zabavni glasbi, ali pa bognedaj harmonike, o čemer se v zadnjem času veliko govori. Poglejmo samo k sosedom, tam teh razlik ne delajo. Tam so na primer tamburice sestavni del zabavne scene in so tudi ponosni nanje. Zakaj pa ne? To so naši ljudski instrumenti in tako lepo zvenijo ob kakšni lepi zabavni priredbi.

Je to že napoved, da vas bo mogoče letos videti morda tudi na Emi?
No ja, mi smo si najprej rekli: Ne, to pa ne. A ko smo nato videli, na kakšen odziv je naletela skladba, ki jo je nato Slovenija poslala na Evovizijo, smo se pa tudi mi nekoliko zamislili, češ, morda pa tudi Slovenci ne gledajo več tako strogo, kaj je zabavno, kaj etno in kaj narodnozabavno, in predvsem poslušajo pesem in si mislijo: Ta pesem je lepa, dobra, glasujmo zanjo. In mislim, da je to prav.

Kje vas bo v kratkem mogoče videti?
Po različnih koncertih po Sloveniji. A nekaj bi želel še posebej poudariti. Prifarci smo veliki dolžniki velikemu kitaristu in tudi članu revijskega orkestra RTV Slovenija Milanu Ferležu Žajfku. Zato smo se odločili, da bomo koncert, ki ga bomo imeli 15. decembra v Cankarjevem domu, posvetili prav njemu, na koncertu pa želimo zbrati tudi vse tiste glasbenike, s katerimi je Ferlež zmagal na najrazličnejših festivalih. Mnogi so že potrdili udeležbo.

Dela imate torej dovolj, kljub razmeram, v kakršnih se je znašla Slovenija?
Seveda, je pa tudi res, da imamo vsi člani resne poklice - eden je profesor, drugi župan ... Zato je nam glasba predvsem umik za dušo, umik v drugo življenje, v katerem se nekoliko spočijemo od drugih poslov. Včasih pa nastane tudi problem, ker je ta umik postal že kar velika obveznost, zato je včasih težko usklajevati glasbene in strokovne stvari. Ampak še gre.

Kako vas kot glasbenika sprejemajo študenti na Filozofski fakulteti?
Zanimivo vprašanje. Saj res, na izpitih in predavanjih strog profesor, potem pa me vidijo na Narečni ali Slovenski popevki kot muzikanta in si morda tudi kaj mislijo ... Z njimi se sicer družim tudi na kakšnih dobrih ekskurzijah in tudi na njih zapoje kitara, in takrat smo zelo sproščeni.

Katero pesem najraje zapojete z njimi, kakšno od Prifarskih muzikantov?
Ne, od skupine nikoli, saj imajo te pesmi svoj spekter instrumentov. Raje kakšno lepo starogradsko, kakšno zimzeleno, recimo Poletno noč, Zemlja pleše. Te poznajo vsi, generacija od 15 do 85 let.

Kako pogosto pa se še spomnite na lansko zmago na Slovenski popevki?
Res pogosto, saj je prav vsaka zmaga sladka. Pa naj gre za kar tri uspehe na Narečni popevki, kaj šele na Slovenski. Prinesla nam je samo veselje in srečo, kar se je verjetno videlo že na posnetku, ko je voditelj Mario Galunič lani prebral številko 2.341 glasov. Še zdaj se vsega natančno spomnim.