Ekipi na Univerzi v Oxfordu in Univerzi v Aarhusu na Danskem sta glasbo označili za "inovativen in dragocen" način za izboljšanje razumevanja delovanja spomina in možganov. Raziskovalci so tako opazovali 39 starejših odraslih, starih nad 60 let, in 37 mlajših odraslih, starih od 18 do 25 let.

Udeležencem so predvajali tako nove kot že na pamet naučene glasbene sekvence, ki so jih navdihnile skladbe Johanna Sebastiana Bacha. Nato so za primerjavo dogajanja v različnih delih njihovih možganov – glede na to, ali so bili mlajši ali starejši – uporabili MRI.

Rezultati so pokazali, da pri priklicu znanih sekvenc razlike v zmožnosti starejših ljudi, da si zapomnijo glasbo, ni bilo. Vendar pa so različni deli njihovih možganov delovali drugače od mlajše skupine – s povečano dejavnostjo v senzoričnih predelih, vendar z zmanjšanim delovanjem v tistih, ki so odgovorni za obdelavo spomina. Po besedah izvajalcev študije naj bi senzorični predeli trdo delali prav zato, da bi nadomestili zmanjšan odziv na drugih predelih, poroča BBC.

Pri poslušanju novih glasbenih sekvenc so možgani starejše skupine delali manj v možganskih predelih višjega reda, odgovornih za spomin, načrtovanje in vrednotenje.

Možgani se prilagodijo izzivom

"S staranjem ne gre samo za to, da imamo slabše možgane, ampak da imamo možgane, ki se spreminjajo, da se prilagodijo izzivom in kompenzirajo mehanizme, ki postanejo manj učinkoviti," je pojasnil vodja študije Leonardo Bonetti in dodal, da ugotovitve kažejo, da spremembe v delovanju možganov "ne vodijo nujno v patološka stanja".

Ugotovitve pa bi lahko imele pomen za preglede starejših ljudi, pri katerih obstaja tveganje za razvoj demence. "S spremljanjem starejših skozi leta v longitudinalni študiji bi lahko videli, kako možganske funkcionalne spremembe napovedujejo verjetnost, da se bo pri posameznih starejših odraslih razvila demenca, kar bi lahko imelo velike posledice za nadaljnje postopke," je še poudaril Bonetti.