Pet odrov (oder za rock, za narodno-zabavno glasbo, za tematske večere, za elektronsko glasbo in kulturni center, v katerem je program za muzikale oz. godalne kvartete) in vrsto obstranskih dejavnosti je kratek povzetek letošnjega festivala Pivo in cvetje. Zadnji dve leti sta bili za festival bolj ali manj eksperimentalni: uvedli so plačjiv oder, pripeljali tuja glasbena imena, okrepili etnografsko ponudbo ... Toda obisk se ni bistveno povečal (v nekaterih primerih tudi zaradi nestanovitnega vremena).

Pozornost javnosti so letos vabili z imeni, ki so se usidrali v spomin Slovencev z uspešnico ali dve (Imbruglia s Torn, Europe s Final Countdown, Katrina z Walkin' on Sunshine - ki jo je takrat preigravala še pod imenom Katrina and The Waves), ter preverjenimi festivalskimi imeni v Sloveniji (S.A.R.S., Mi2, Modrijani, Šank Rock, Hladno pivo, Magnifico).

Več o programski usmeritvi in viziji festivala smo se pogovarjali s programskim direktorjem festivala Urbanom Centa, ki je to funkcijo prevzel lani.

Po dveh letih deljenja festivala Pivo in cvetje na plačljivi in neplačljive odre letos ni vstopnine. Kakšna je cena brezplačnosti?
Organizator je pivovarna, ne moje podjetje. Pivovarna gleda na festival kot na enega izmed svojih projektov tržnega komuniciranja in vzpostavljanja blagovne znamke Laško. To je eden izmed stroškov marketinga.

Kaj to pomeni za programskega direktorja festivala? Na kaj morate biti bolj pozorni, če sploh, ko razmišljate, da obiskovalec za obisk glasbenega dogodka ni plačal vstopnine, ampak je prišel na "podarjen" dogodek?
Mislim, da ni večje razlike. Če želiš ustvariti kakovosten festival, moraš narediti kakovosten program. Ne igra velike vloge, ali je plačljivo ali ne, ker se kot programski vodja ne smeš igrati z vsebino in podobo festivala. Je pa Pivo in cvetje specifičen, ker je to festival, ki ima najširši možni obisk po strukturi ljudi pri nas in verjetno tudi v tujini. S tega vidika moramo poskušati najti najboljše za posamezne ciljne skupine.

Ste manj obremenjeni, ko vam pri sestavljanju programa ni treba razmišljati, da morate prodati določeno število vstopnic?
Kot programski direktor ne. Letos mi je celo lažje. Če je lani plačljivi del potekal vzporedno z neplačljivim, smo morali paziti, da se dogodki niso pokrivali. Če je enotni koncept za vse, pa se lahko.

Oder ostaja v Jagodčah?
Ne. Oder bo stal tam, kjer je bil nekoč. Jagodče niso opuščen koncept, samo v naslednjih letih bodo tam drugačne vsebine.

Že lani ste naredili primerjavo med Pivom in cvetjem in Lentom – koliko ste letos posvetili pozornost kulturnemu programu – programu, ki ni glasbeni?
Pivo in cvetje je zelo pester festival. Ima tradicionalne vsebine, ki se vlečejo iz njegove zgodovine: razstave cvetja in podobno. Zelo veliko je etnografskih vsebin – sem lahko štejemo tudi poroko. Med vzporednimi dogodki najdemo program za otroke, razstave gob. Letos pa je tudi veliko športa – zorbing, slackline, tradicionalni športi. Ne smemo tudi pozabiti na povorko orkestra.

Od kod ste "povlekli" Europe in Natalie Imbruglia? Kako ste sploh pomislili nanju? Ste vedeli, da Imbruglia začenja na novo z novim albumom, ki ga bo izdala 31. avgusta?
Zaradi mojih povezav. Lani se je zgodilo, da so George Clinton in The Winery Dogs prišli zaradi nas v Evropo. Niso prišli samo za en nastop, ampak so morali razširiti svoje bivanje v Evropi vsaj za enotedensko turnejo, kar se je na koncu tudi zgodilo. Mi smo bili pobudniki, čeprav se potem nekaj nastopov zgodi tudi pred nami. Tako je bilo tudi pri Natalie. Po dolgem času koncertnega odmora bo priredila prvi koncert prav pri nas.

Raziskoval sem, kaj bi bilo svežega pri nas, najzanimivejši so bili tisti, ki imajo nove albume. To je zanimivo tako za nas kot za izvajalce, povzroči namreč turnejo, kot je bilo v primeru Natalie in Europe. Ko spremljam medijske odzive na Europe, so zelo nasprotujoči si. Nekateri govorijo o skupini rokerjev iz osemdesetih let prejšnjega stoletja, ker ne poznajo njihovega sedanjega delovanja. Drug ekstrem pa so angleški mediji, ki govorijo o Europe kot o četrti skupini v zgodovini, ki je uspela definirati, kaj je to sodobni hard rock in da je to storila prav z zadnjo ploščo marca. Gre za zelo kakovostno ime, ne za ostarele rokerje.

Že sami ste omenili, da je bila Imbruglia nekaj časa odsotna z odrov – kaj lahko pričakujemo? Obstaja kakšen riziko, kaj lahko še ponudi?
Ne bi se spuščal v to, če ne bi bil prepričana, da bo uspešna. Prav tako pa za njo stoji celoten stroj. Za njeno ekipo so dolge vaje. Res je, da je ekipa nova, za sabo nimajo skupne kilometrine, ampak so tam sami profesionalci. Človek pričakuje, da ne bo spodrsljajev.

Mogoče se za trenutek posvetiva še Katrini …
Ona je moja dolgoletna prijateljica. Na isti dan imava rojstni dan in si vsako leto voščiva. Je preverjeno ime, ima zelo dober vokal …

Kje je bila zadnja leta?
Ves čas nastopa. Od tega živi in rada to počne. Sodelovanje s skupino Katrina in The Waves, kjer je bila osrednja figura, jo je zaznamovalo. Včasih je lahko največja uspešnica tudi ovira, saj te vsi poznajo po njej.

Sploh zaradi Evrovizije.
Tako, toda to velja bolj v Evropi. Po svetu pa je njena največja uspešnica Walkin' on Sunshine. Seveda te vsi najprej prepoznajo po njej. In to je lahko tudi največja ovira pri nadaljnjem ustvarjanju. Konec koncev je skladba Walkin' on Sunshine tudi v Guinnessovi knjigi rekordov kot skladba, ki je bila uporabljena v največ filmih. Svetovna poletna himna. Katrina je izjemno popularna v Ameriki in Avstraliji – tam polni stadione. Brez pesmi Walkin' on Sunshine ji to ne bi uspelo. Toda od uspešnice prav letos mineva 30 let. Novejše ustvarjanje pa vsebuje več rokerskih elementov. Tudi Katrina in The Waves so bili zelo rokerska skupina, ki je zaslovela z zelo lahkotno skladbo. Včasih je lahko vse paradoksno.

Kaj je bilo ključno pri izbiri slovenskih izvajalcev? Izstopa vrnitev Modrijanov po letu dni odsotnosti.
Modrijani so še vedno najpopularnejša skupina narodno-zabavne glasbe. Lani jih nisem poklical, ker so bili predlani. Ne moreš ponavljati ene skupine ves čas. Ni smiselno.

Potem pa imamo še manjša imena, kot je DoT, ki si jih marsikdo ne bi upal poklicati na tovrstni festival. Zakaj ste jih vi?
Deloma je treba tudi odražati dogajanje v Laškem in Celju. Treba je ustvarjati prostor za lokalne glasbenike. Te želimo vsako leto vključiti v program. Mogoče je treba poudariti še letošnjo mednarodnost: želimo pokazati tisto, kar se pogosto ne vidi pri nas. V Sloveniji, ki je majhna in ima veliko število ljudi, če pogledamo na velikost države, se na prireditvah ponavljajo vedno ena in ista imena. Na izbor imaš deset izvajalcev, ki so sposobni odigrati koncertni repertoar. Mi pa bi radi pokazali še kaj več. Zato je nujna pot ven. En takšen primer je latinovečer, kjer smo zbrali skupine iz Južne Amerike in Španije. Tu ne gre za etnografske momente, ampak za sodobno glasbo iz teh držav, ki ima vplive njihove tradicionalne glasbe, ampak so del njihove moderne glasbe.

Ravno včeraj smo lahko brali v Večeru, da slovenski festivali obstajajo samo zaradi tujcev. Koliko se Pivo in cvetje razvija v to smer? So zato razlog tuja imena?
Za tujca je Slovenija kot festivalsko prizorišče zanimiva zaradi cene. Cene vstopnin, hrane in pijače so pri nas neprimerljivo nižje. S tega vidika je Slovenija še premalo izkoriščena. Lahko bi naredili bistveno pomembnejše in večje festivale, ampak bi se morali odpreti za trženje v tujino. To manjka. Vsebinsko gledano pa sami festivali ne morejo nuditi v glasbi presežka. Tuje skupine lahko vidite tudi v tujini. Domače skupine za tujce niso zanimive – seveda so izjeme, ampak ne moreš na njih graditi festivala z večletno vizijo. Lahko pa se doseže s koncepti festivala drugačnost in privlačnost za tujce. Pivo in cvetje z družinskim tipom obiskovalcev.
V tujini ni toliko primerov, kjer lahko na festivalu najdeš vsebine za različne okuse. S tem, da boš lahko našel etnografske značilnosti Laškega samo na Pivu in cvetju. Festival mora vsebovati paket različnih vsebin in mora nagovarjati relativno širok krog ljudi. Druga pot, ki je pri nas tudi uspešna, so ozko specializirani festivali – recimo za metalce. Teh pa ne moreš imeti deset v Sloveniji, čeprav so zvesto festivalsko občinstvo.

Kakšen je po vašem mnenju glasbeni okus povprečnega Slovenca?
Mislim, da je zelo različen. Ne obstaja povprečje. Vsak ima drugačnega.

Koliko bo stalo pivo na festivalu?
Jubilejnih 190 centov ali 1,90 evra. Mislim, da je to tako privlačna cena, da bi lahko del ljudi prišel le zaradi piva.