Hipne spremembe ritmov, besedila med absurdno resničnostjo in nadrealizmom in značilna barva glasu Goge Sedmaka - tako bi lahko na hitro strnili nov studijski izdelek Pionirji divergentnega marketinga. Na novem avdiozapisu so zbrali dvanajst skladb, za katere je skupna odsotnost rdeče niti.

"Skladbe smo pisali po trenutnem navdihu — v skladu s trenutnim psihofizičnim stanjem smo našli temo, ki nam je bila blizu, in smo jo vrgli na papir. Potem smo hitro iskali studio in producenta — po možnosti oboje skupaj —, da nismo pozabili, kaj smo hoteli posneti," je pojasnil Sedmak.

Krajši pogovor z njim si lahko preberete spodaj.

Leta 2009 ste udarili z albumom Čista jajca?. Goga, zakaj smo toliko časa čakali na novega?
Toliko časa ste morali čakati na nov album, ker smo snemali zelo počasi, previdno, natančno, v visoki resoluciji, kakovostno in smo dali vse od sebe — tudi srca, jetra, pljuča in druge notranje organe. Vranico smo pustili za vsak primer, če bi nas slučajno kdo povprašal po zdravju.

Se pravi, čakali ste na HD-ločljivost, ker VHS-kasete niso bile več dovolj?
Nazadnje, ko smo snemali, so bili še trakovi. Snemali smo počasi in kakovostno, toda v bistvu nismo hoteli posneti albuma. Ko se je nabralo toliko material, smo rekli, da je škoda, če bi se zgubil v refuziji digitalnih posnetkov, ki krožijo okoli po spletu in stojijo na računalnikih, ki crkujejo, zato smo se odločili, da ga spravimo v en kompakten disk.

V času, ko je marketing pred vsebino, zakaj poudarek na pionirjih divergentnega marketinga?
Pionirji divergentnega marketinga smo že od nekdaj, toda tega nismo prepoznali kot svojo identiteto. Že pred več kot desetimi leti smo izdali singel Ljubo doma, mi pa pri Ljubotu, ki se začne: "Dokler nismo vedeli, kam smo hot'li prit, se nismo zgubili." In smo zelo konsistentni v tej drži: še vedno ne vemo, kje smo in kam hočemo prit. Smo pa jo prepoznali kot močno strujo, ki jo priporočamo tudi drugim. Predvsem zato, da nas ne bodo z leve in desne prehitevali, ampak da bodo cepetali na mestu in šli malo naprej in nazaj — tako kot mi — in bomo ostali konkurenčni.
Lahko rečemo, da vam je kakšen motiv še posebej blizu. Recimo pri skladbi Zlata ribica se spet ponovi motiv ribice — kot je bilo temu tako Klub ljudi z resnimi problemi?
Ribice so ene najboljših živali. Kdo si ne bi želel imeti za prijatelja nekoga, ki ima okroglo glavo, je tiho in še malo je. In če si ti lačen, jo še ti poješ. To so pravi prijatelji.

Zakaj so najboljši motiv za vaša besedila eksistencialne težave vsakdanjega človeka?
To je težava vseh težav. Vsak pameten človek — prej ali slej, ko začne iskati vzroke svojih težav, pride do vprašanja: zakaj sem sploh tu? Dlje od tega ne moreš. Mi — ki smo takšni globoki misleci — vedno pridemo do konca.

Za zdaj smo videli z novega albuma samo videospot za skladbo Mama Koka, kjer se pojavite v nenavadnih oblačilih — zakaj premik v živalski svet?
V osnovi smo hoteli posneti basen, kot je tudi sama skladba. Že La Fontaine je ugotovil, da otroci bolj razumejo sporočila iz basni kot iz učbenikov in drugih resnih gradiv. Zato smo želeli opozoriti današnjo mladino, kako je čezmerno zakajanje škodljivo, ker prej ali slej končaš kot pohan piščanec. In smo zaradi tega tudi obliko prilagodili občinstvu, ki mu je sporočilo namenjeno. Če prepevaš o piščančku in medvedu, je smešno, če bi ga igrala škof in nuna. Zaradi tega smo nabavili kostume. Ampak tisti, ki jih je nabavil, je ponesreči iz trgovine prinesel napačne. Nabavil je ježka, mravljico, papagaja in jetija. Nato smo po dolgih mukah res nabavili prave kostume, ampak pravih nismo hoteli zavreči, zato smo se odločili, da bomo vsi v kostumih — ker ne nazadnje smo tudi lepši tako.

Zakaj je mladina najbolj hvaležno poslušalstvo?
Starih zakajencev se ne da več spreobrniti. Računamo, da so mladi še dovzetni za vzgojne poteze. Poskušal sem spreobrniti nekaj starih konjev, pa so samo dvignili roko name in komaj sem jo odnesel brez poškodb.

Kdo so danes Zmelkoow?
Vrhunski bend, sami multinštrumentalisti. Velik poudarek dajemo na kakovost. Vadimo solfedžo. Tako rekoč nas ni v službo niti domov, ker toliko vadimo.

Lani smo vas videli stati pred razprodano Halo Tivoli, kjer ste nastopili kot predskupina Mi2. Bi lahko vam uspel samim en takšen podvig?
Upamo si seveda vse, ampak da ne bi v našem slogu divergentnega marketinga pozabili izdati plakatov ali da bi v našem slogu pozabili, kje imamo koncert, in bi šli v Cvetličarno ali Orto Bar, medtem ko bi polna Hala Tivoli samevala in bi kakšen didžej vrtel skladbe Novih Fosilov, se ne lotevamo takšnih velikih projektov. Ampak nikoli ne reci nikoli. Ampak ko se bo naš menedžer Primitivc zresnil in streznil do te mere, da bo lahko dvignil telefon, bomo lahko šli tudi v resnejše projekte.

Da končamo s temeljnim eksistencialnim vprašanjem: zakaj še vedno vztrajate?
Mi imamo skriti cilj, da pridemo preko roba — in dokler ne pridemo preko roba, ne bomo odnehali. Kot nindža želvice, ki želijo priti v dimenzijo X. Tja želimo tudi mi, in dokler ne bomo, ne bomo odnehali.