Stroga komisija, letos prijavljenih 11 ekip

Pravila so točno določena. "Gre za edino tovrstno tekmovanje na Hrvaškem, pravzaprav ga nismo zasledili še nikjer, zato lahko rečemo, da gre za svetovno prvenstvo v rezanju pršuta. Reže se krški pršut, ki je prvi proizvod na Hrvaškem, ki je prejel oznako EU-ja zemljepisnega porekla. Režeta pa se tudi drniški in dalmatinski pršut, ki sta prav tako zaščitena pršuta z oznako izvirnosti in zaščiteno oznako geografskega porekla na Hrvaškem. Tekmovanje je sestavljeno iz dveh kategorij. Reže se gostiteljska porcija – 10 dag krškega pršuta ter najdaljša rezina dalmatinskega in drniškega pršuta. Namen tekmovanja sta ozaveščanje javnosti o zaščitenih hrvaških proizvodih in tradicionalno ročno rezanje pršuta. Mi si želimo, da je tudi v današnji gastronomiji, kolikor je to le mogoče, prisotno ročno rezanje," je dejala direktorica turistične skupnosti mesta Krk Nataša Jurina.

Razlika med krškim in dalmatinskim pršutom

Krški pršut je od leta 2015 (birokracija je trajala pet let) po zaslugi družine Žužić, ki ima v kraju Vrh Hišo hrvaškega pršuta, zaščiten z geografsko označbo na ravni EU-ja. Posebnost pravega krškega pršuta je, da je soljen in obogaten z divjimi zelišči z otoka Krk. Se ne dimi, zori v koži in suši izključno na krški burji. Kot je povedal Vele Žužić: "To je pravzaprav kombinacija šunke Istre in Dalmacije. Medtem ko v Istri izdelujejo šunko brez kože in jo dimijo, Dalmatinci puščajo kožo in jo dimijo. Naš krški pršut ima kožo, a se ne dimi, ampak samo suši v vetru."

Natančnost pri rezanju

Komisija je ocenjevala estetsko podobo rezin in upoštevanje pravil. Največ točk je dobila ekipa, katere rezine pršuta so bile najtanjše in čim bolj enake in zložene na krožnik po tradicionalni metodi – rezina ob rezini, brez oblikovanj rezin v rožice ali druge oblike. Za ustvarjanje takšne porcije pršuta so tekmovalci imeli na voljo dve minuti in pol. Rezanje najdaljše fete (rezine) pa ni bilo časovno omejeno, ampak so šteli trije poskusi, pri čemer sta se člana ekipe lahko sama odločila, katero od treh bosta predložila komisiji. Največ točk sta prejela predstavnika mesta Krk, v rezanju pršuta pa so se lahko pomerili tudi novinarji.

Kaj pa naš kraški pršut?

Kraški pršut je bil leta 2012 kot dvanajsti slovenski prehrambni izdelek označen z evropskim simbolom kakovosti in ima zaščiteno geografsko označbo, ki zagotavlja kakovost in pristnost izdelka. Proizveden mora biti na točno določenem geografskem območju – na Krasu. Dozoreva najmanj dvanajst mesecev, celoten postopek zorenja pa poteka pri nizkih temperaturah (pod 18 stopinjami Celzija), zato vsebuje izjemno visoko stopnjo ohranjene hranilne vrednosti. Poseben je tudi v tem, ker vsebuje suh postopek soljenja le z grobo morsko soljo.

Prvi sejem že leta 1524

Sejem Lovrečeva je tridnevni sejem z dolgoletno tradicijo, saj je letos potekal že 495., kar pomeni, da je bil prvi že leta 1524. Vsako leto v sredini avgusta samo zaradi sejma mesto Krk obišče več kot 60.000 tujih in domačih turistov, med njimi je tudi veliko Slovencev. Prireditev je zasnovana sejemsko – po mestnem jedru so postavljene stojnice z lokalnimi, domačimi proizvodi na področju kulinarike, kozmetike kakor tudi tradicionalne ročne spretnosti (unikatni nakit, lončarstvo, pleteni izdelki in podobno). Skozi vse tri dni je tudi ogromno tematskih delavnic za otroke, mlade in starejše.

Namen sejma je skozi tematske prireditve in delavnice združiti zgodovino, tradicijo in moderno sedanjost. Veliko vsebin je namenjenih srednjeveškemu načinu življenja, kjer se obuja čas plemiške družine Frankopanov, ki je bivala na tem ozemlju. Za obiskovalce so zanimive npr. predstavitve sabljanja, folklornih plesov, pletenja košar in podobno.