Alenka, ki ustvarja tudi pod blagovno znamko Kaaita, izdeluje copate, gugalnice, torbe in druge izdelke, je ustvarila novo blagovno znamko turističnih spominkov po imenu Dragomir Veliki, The Funky Dragon Of Ljubljana.

K temu jo je spodbudila ena izmed lastnic ljubljanskih trgovin, ki jo je prosila, naj izdela magnet v obliki ljubljanskega zmaja, saj po tem turisti najbolj povprašujejo. "Vsakič sem zamahnila z roko, češ da to pa res ni najbolj naša smer. Nikoli ne reci nikoli, se je očitno zopet izkazalo za pravo ljudsko modrost, saj je zdaj na policah izbranih ljubljanskih trgovin na voljo cela linija izdelkov Dragomir Veliki," se Repičeva spominja začetkov nastajanja ljubljanskega zmaja Dragomirja Velikega.

Projekt je nastajal približno leto dni, kot je povedala Alenka, pa so ves čas imeli občutek, da zamujajo sezono, turiste, ki so jih vsak dan srečevali na ljubljanskih ulicah: "Vendar smo našo potrebo po hitrih rešitvah dali na stran in se popolnoma posvetili vsem elementom, ki jih potrebuje dobra blagovna znamka."

Linija izdelkov vključuje magnete, pregrinjala, skodelice, blazine, obeske za ključe, stekleničke, šale in kape ... "Izdelki Dragomir Veliki so vrhunsko oblikovani, a so namenoma zelo preprosti. Estetika izhaja iz črnega tuša na belem papirju. Bel papir na primer predstavlja bela majica, skodelica, steklenica, karton in podobno. Osnovna podlaga, izdelek, mora biti zelo preprost, bazičen in cenovno dostopen," pojasnjuje Alenka.

V prihodnje bodo nekatere izdelke opustili, nekatere nove dodali. Na kakšen način pa izbirajo izdelke? Odločitve so sprva temeljile na lastni presoji, oblikovali so izdelke, ki bi jih tudi sami uporabljali, kupovali kot spominke. Blagovno znamko so sčasoma še jasneje opredelili, v dobre pol leta na trgu pridobili kar nekaj izkušenj in dragocenih nasvetov trgovcev. Dopolnjena merila za izbor so zdaj naslednja: "Dobra ideja za kupca spominkov in daril, dobra cena, preprosti izdelki, ki jih potrebujemo/uporabljamo, urbanost in lokalna produkcija."

Poklon Jožetu Plečniku
S spominki so se poklonili tudi velikemu arhitektu Jožetu Plečniku, Alenkina sodelavka Mojca Janželj Tomažič iz studia Kontrastika pa je razložila, na kakšen način: "Naloga, ki je bila podnaslovljena kot turistični spominek, je kar klicala po z Ljubljano nerazdružni povezavi – z arhitektom Jožetom Plečnikom. Ta se zrcali v tipografiji črk v Dragomirjevem imenu, ki so takšne, kot jih najdemo na (Plečnikovi) tržnici, hkrati pa so še malce zmajevske. Dajejo vtis, kot bi se vlekle za zmajem, ki je prilomastil z blatnega Ljubljanskega barja.”

Kot je Alenka pred časom povedala v intervjuju za MMC, v manufakturi Kaaita izdelujejo izdelke z zgodbo. Kakšna pa je zgodba Dragomirja Velikega? "Dragomir Veliki je kulski zmaj ljubljanski. Izjemno vesel je, da o njem ne govorimo samo kot o spominu, ki je tukaj že 2.000 let. Je namreč še kako prisoten. Spominja me na skrite, pozabljene stvari, ki si jih želimo početi, pa jih iz že katerega koli razloga ne. Rad ima ljudi in zato kdaj pa kdaj bruhne kakšno šalo, da nam je potem bolje."

Lokalno in trajnostno
Alenki so blizu naravni materiali, ki jih uporabljajo tudi pri Dragomirju Velikemu. Stremijo k temu, da uporabljajo do okolja in ljudi prijazne izdelke in verjamejo v velik potencial lokalne produkcije: "Vendar velika laž bi bila, če bi trdila, da ta cilj dosegamo v polni meri. Izdelovati cenovno dostopne spominke, ki niso samo izdelani lokalno, temveč uporabljajo tudi lokalne materiale, je skoraj misija nemogoče. In ravno zato mi je tako všeč. Izdelke v celoti izdelujemo v Ljubljani ali njeni okolici, vendar je naš cilj še malo drznejši. Pomembne so tudi surovine, materiali, ki jih uporabljamo. Naš cilj je 80-odstotno lokalno, 20-odstotno evropsko poreklo. Vanj vlagam vse svoje izkušnje, znanje in stavim na ustvarjalnost. Seveda bi bilo najlažje poslati naročilo s skico izdelka na Kitajsko, ampak v tem ne vidim nobenega smisla."

Pri znamki se zavzemajo za sodelovanje z domačimi proizvajalci. Čeprav imajo že kar obsežno mrežo dobaviteljev, še vedno iščejo nove: "Na tem mestu pozivam, prosim, potencialne lokalne proizvajalce, da se na naš elektronski naslov oglasite s ponudbami. Iščemo na primer do okolja prijazne izdelovalce keramike, vžigalnikov, blaga, tekstilnih izdelkov."

Turistični spominki doma in po svetu
Izdelke so začeli prodajati poleti. Kakšen je odziv kupcev, turistov, so zadovoljni s prodajo? Odzivi so bili takoj odlični, med drugim tudi zato, ker so jih ponujati začeli na vrhuncu turistične sezone, pa tudi zaradi tega, ker so jih prodajalci dobro sprejeli, pravi Alenka: "Prodaja je namreč zelo odvisna od tega, kako spominek turistu predstavijo trgovci. Večina njih je iskreno navdušena nad osvežitvijo dosedanje ponudbe, in to navdušenje potem prenašajo naprej."

Ljubljano obišče vse več domačih in tujih turistov. Ali pa je ravno zmaj tisti obvezen spominek, ki bi ga moral vsak kupiti ob obisku Ljubljane? "Spominek je simbolni spomin na doživetje, lokacijo, kulturo, ljudi, kar koli je osvojilo naše srce. Izbor je zato stvar kupca. On presodi, katero zgodbo bo ohranil in predal naprej. Od nas, lokalnega prebivalstva in ponudnikov, pa je odvisno, katere zgodbe bomo pripovedovali in ustvarjali. Dandanes so zelo izpostavljeni: Plečnik, ljubljanski zmaj, Prešeren, Vurnik ... Vsak dan se pišejo nove zgodbe."

Kateri spominki iz sveta pa so pri Alenki pustili velik vtis, po katerih mestih bi se lahko zgledovali ustvarjalci turističnih spominkov v Sloveniji? "Vedno znova me navdušijo spominki londonskega in finskega Design Museuma, londonske podzemne, Galerije Tate, muzeja MoMA in pred kratkim fundacije Prada. Muzeji in galerije predstavljajo velik potencial, kjer se z znanjem in prodornostjo lahko odlično povezuje lokalno javnost, umetnike, proizvajalce, turiste. Kuratorji lahko z izborom in strokovnimi priporočili spodbujajo prodajo lokalne produkcije. Trend odpiranja vrat tovrstnih organizacij navzven je zaznati tudi pri nas, na primer v Etnografskem muzeju, Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, vesela sem sem nove kavarne v Moderni galeriji in sprememb ureditve kavarne in trgovine v Narodni galeriji."

Fotografije: Aleksander Lilik