Ob pregledovanju profila @apartment.105 na Instagramu zaslon kar žari od živahnih barv in oblik na fotografijah zelo estetsko opremljenega stanovanja, ob katerem je prvo presenečenje, da je stanovanje v Ljubljani, drugo pa, da v njem živijo otroci, in to kar trije oziroma tri, saj so vse deklice.

Luka in Živa, on gradbinec, ona modna oblikovalka, ki dela v trženju, sta pri renovacijskih podvigih "partnerja v zločinu", pravi sogovornica. Šla sta celo tako daleč, da sta iz Pariza na letalo s seboj vkrcala betonski svetili, ki imata zdaj svoje mesto ob kavču.

Živa ideje večinoma raziskuje na Instagramu, pri izvedbi projektov pa ji pomaga Luka. Tako sta iz velike gradbene cevi izdelala ovalen betonski lonec za palmo sredi dnevne sobe, klasično namizno svetilko sta predelala v stensko svetilko v otroški sobi. Sama sta izrisala tudi jedilno mizo.

Kar nekaj dodatkov, ki so na Instagramu "vroča roba", je izdelala Živa sama, kot recimo; rožnato okrasno blazino v obliki velikega mornarskega vozla na kavču in pleteno zaščitno obrobo v posteljici najmlajše, devetmesečne, članice družine. Svetilko na nočni omarici je prebarvala v neonsko rumeno barvo, geometrijska "slika" na hodniku, pa je pravzaprav navaden šal iz H & M-a. Loti se tudi šivanja, tako da je kar sama pretapicirala kavč in naslonjalo postelje.

Ko je stanovalki apartment.105 kakšen oblikovalski kos resnično všeč, tako zelo, "da o njem premišljujem nekaj časa", ga kupi. Seveda pa imajo svoj prostor za galerijsko ekspozicijo tudi deklice, ki na najbolj dostopni polici razstavljajo svoje najnovejše umetniške stvaritve.

Zakaj sta se z možem sploh odločila, da bosta začela objavljati fotografije svojega stanovanja na Instagramu?

Oprema doma mi je bila vedno zelo blizu, in ko sem na Instagramu odkrila celo goro profilov, namenjenih izključno interierjem, sem se tudi sama odločila objavit nekaj slik na najinem profilu Apartment.105. Interierji na Instagramu so mi všeč predvsem zato, ker so resnična stanovanja, v katerih nekdo res stanuje, in niso samo slike nastavljenega pohištva in dekoracije, ki jo večinoma najdemo v revijah.

Fino pa je tudi, da z menoj občasno stopijo v stik uporabniki drugih kreativnih profilov, ki jih sama zaradi poplave objav ne bi našla, v njih pa najdem navdih za svoj dom in projekte. Na Instagramu sem sčasoma navezala tudi stike s puncami, ki jih zanima ravno ta tema, s katerimi smo razvile prava instagramska prijateljstva.

Pri opremi se veliko poigravate z barvami in oblikami, kako poteka sam proces opremljanja in kompozicije, kaj umestiti kam?

Začela sva z zelo malo opreme in dekoracije, ki sva jo s časom nadgrajevala. Prizadevava si, da v naš dom prineseva samo stvari, ki so nama zares všeč, in da je med njimi čim manj tistih "začasnih, a nujnih" nakupov, za katere komaj čakaš, da najdeš zamenjavo.

Stanovanje sva najprej opremila, ko smo bili samo trije, zdaj pa nas je že pet, zato sva ga morala prilagoditi. Na novo sva preuredila dnevni prostor, otroška soba je dobila dodatno posteljo, garderoba pa je postala soba za dojenčico. Naše stanovanje raste z nami, bi rekla, ampak na žalost ne v kvadratnih metrih (smeh).

Čeprav se na prvi pogled ne zdi tako, pa sta z možem Luko veliko stvari naredila sama: od betonskega lonca za rože do stenske lučke v otroški sobi.

Da, veliko opreme sva naredila sama, za nekatere kose pa sva narisala načrt in nama jih je izdelal mizar. Betonski lonec za rože je eden izmed mnogih projektov 'naredi sam'. Ker so betonski lonci za rože dokaj dragi in sva iskanju ugodnejše različice namenila veliko časa, sva se na koncu odločila, da ga narediva kar sama. Kupila sva betonsko cev v trgovini z gradbenim materialom, ki jo je Luka odrezal na pravo dolžino. Potem sva iz lepenke naredila dno in noter postavila lončnico. Vse skupaj naju je stalo le nekaj evrov, rezultat pa je super.

Veliko stvari v stanovanju sva tudi prilagodila ‒ ravno lučke v otroški sobi. Kupila sva jih kot namizne svetilke in jih z malo truda prilagodila tako, da so nevidno montirane na steno.
Sama sva naredila tudi veliko sliko na hodniku, ki je v resnici šal, narisala veliko številko 5 v jedilnici, spletla obrobo v otroški posteljici, pa tudi najino posteljo in stol v sobi za dojenčka sva tapecirala sama. Veliko pohištva sva reciklirala. 40 let stare stole v delovnem kotičku sva obrusila in pobarvala, tako da so videti kot novi. Velikokrat pa se lotiva tudi bolj dolgotrajnih projektov: sama sva obesila tapete v hodniku, naredila pisalni kotiček v otroški sobi in prebarvala celo stanovanje, pa tudi lesena tla v atriju sva sama položila.

Ko ste ravno omenili sliko na hodniku. Vaše 'umetniško delo' je pravzaprav navaden H & M-ov šal. Kje ste dobili idejo?

Joj, sama ne bi rekla, da je ravno umetniško delo (smeh). Potrebovala sva dekoracijo za hodnik, kjer bi bila idealna velika minimalistična slika ali print. Ker je hodnik precej ozek, bi morala biti tudi dokaj tanka in neobčutljiva, saj se vanjo občasno kdo zaleti. Tako sva prišla na idejo, da bi nekaj narisala ali naslikala sama. Potem pa sem trgovini H & M našla ogromen šal v ravno pravih barvah. Napela sva ga na okvir za umetniška platna in nastala je ta slika.

Kako zahtevne so izvedbe, tapecirali ste tudi kavč in naslonjalo postelje?

Od manjših projektov, na primer pretapecirati sedišče stola, sva se s časom naučila tudi bolj kompleksnih stvari, recimo skrojiti in sešiti prevleke za kavč. Z leti sva se naučila tudi uporabljati cel kup orodja, tako da so stvari postale hitrejše in lažje, sama pa šivam že od malega, tako da je ta del precej enostaven.

Odločite pa se tudi za nakup kakšnega oblikovalskega kosa, kot je slonček Eames, pa komoda Seletti in mešalnik Kitchen Aid ‒ ti primerki so višjega cenovnega razreda, kdaj se odločite za tak nakup?

To so stvari, ki sva si jih že dlje časa želela in zanje varčevala. Kadar je enemu od naju dražji kos zares všeč in o tej stvari ne moreva nehati razmišljati, ji nameniva vsak mesec nekaj sredstev. Redno tudi spremljava razprodaje, kode za popuste v spletnih trgovinah, v trgovinah pa vprašava za popust, tako da res dobiva najboljšo možno ceno. Vse naštete stvari so nama tudi leta pozneje še vedno zelo všeč in sva z nakupom zelo zadovoljna.

Velik pečat stanovanju zagotovo dajejo slike in printi, ima katero delo posebno zgodbo?

Slikam in printom pri nas namenimo res veliko pozornosti. Slike so od vsepovsod: iz galerij, Etsyja, Bolhe, Instagrama, bolšjega trga, nekatere sva naredila sama, druge pa so narisale najine hčerke.

Posebno zgodbo ima, recimo, slika medveda v jedilnici. Ko sva se ravno dobro vselila, sva na blogu Design Sponge videla stanovanje, ki je imelo v enem od prostorov obešen ta print. Meni je bil tako všeč, da sem okoli obrnila cel splet, da sem našla umetnico, ki ga je narisala. Potem sem stopila v stik z njo in se dogovorila za nakup enega izmed zadnjih Medvedov, ki jih je še imela. Moram reči, da je ravno Medved ena mojih najljubših stvari v stanovanju.

Stanovanje ste, zaradi razširitve družine, morali spremeniti tudi tlorisno. Katera je bila največja sprememba?

Ob prenovi smo stanovanje temeljito spremenili. V osrednjem prostoru so bili včasih kuhinja, jedilnica, dnevna soba, stranišče, pa še balkon, in to je zdaj vse skupaj en velik prostor, kjer preživimo največ časa.

Opazila sem, da so knjige na policah razporejene po barvni shemi, saj to ste tako nastavili le za fotografiranje, ne?

Ha ha, ne, knjige imamo vedno tako zložene. Vsakič, ko jih zagledam, mi narišejo nasmeh na obraz.

Glede na to, da imate tri otroke, vam postavljam izziv ‒ bi si upali objaviti fotografije stanovanja pol ure pred tem, preden gredo spat?

Joj, ha ha, da, bi si upala, ampak ne vem, kdo bi želel videti kaj takega. Če pospravimo takrat, ko imamo goste, bomo seveda pospravili tudi takrat, ko povabimo na obisk internet.