Starši so se kmalu po njegovem rojstvu ločili, oče Svetozar je leta 1962 naredil samomor. Mati Stanislava se je leta 1974 obesila.

Študiral je pravo na univerzi v Beogradu, kjer je postal vodja idejnega komiteja študentske veje komunistične partije. Ko je odšel leta 1960 s prava, je postal ekonomski svetovalec beograjskega župana. Pet let kasneje se je poročil z Mirjano Marković, ki jo je poznal še iz otroštva. Mirjana je imela velik vpliv na njegovo politično kariero. Leta 1968 se je Slobodan zaposlil v podjetju Tehnogas, leta 1973 pa je postal direktor podjetja. Do leta 1978 je zaradi pomoči Stambolića napredoval do položaja direktorja Beobanke, ene največjih jugoslovanskih bank.

Zaradi nenehnih poti v New York in Pariz se je naučil tekoče govoriti francosko in angleško, kar mu je v politiki izjemno koristilo. Aprila 1986 je bil izvoljen za predsednika beograjskega mestnega komiteja zveze komunistov – na mestu je znova zamenjal Stambolića, ki je postal predsednik komunistične partije Srbije. Leta 1987 je postal eden od vodilnih politikov v Srbiji. Aprila 1988 je Stambolić odstopil, Milošević pa je postal predsednik. Predsednik Srbije je bil od leta 1989 do 1997, nato je bil izvoljen za predsednika Federativne republike Jugoslavije, na tem položaju je bil do leta 2000.

Od leta 1992 je vodil tudi novonastalo socialistično stranko. V 90. letih je bil ena najpomembnejših figur v vojni. Maja 1999, med vojno na Kosovem, ga je Mednarodno sodišče za vojne zločine v Haagu obtožilo zločinov proti človeštvu na Kosovem. Kasneje so k obtožnici dodali tudi genocid v Bosni. 31. marca 2001 se je Milošević predal srbskim oblastem, te so ga 28. junija predale v Haag, sojenje pa se je začelo 12. februarja 2002. Milošević se je med sojenjem branil sam in se je po nekaj prekinitvah nadaljevalo oktobra 2004.

Miloševića so 11. marca 2006 našli mrtvega v svoji celici. Umrl je zaradi srčnega zastoja. Predtem je bil že več mesecev bolan, trpel je predvsem zaradi težav s srcem in z visokim krvnim pritiskom. Pokopali so ga v Požarevcu, pogreba se je udeležilo več deset tisoč ljudi.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1779 se je rodil švedski kemik Jons Jacob Berzellius. Uvedel je kemijske simbole, odkril je elementa selen in litij, določil pa je tudi atomske mase številnim elementom. Umrl je 7. avgusta 1848 v Stockholmu.

Leta 1823 je umrl papež italijanskega rodu Pij VII., s pravim imenom Giorgio Barnaba Luigi Chiaramonti.

Leta 1854 je umrl nemški idealistični filozof Friedrich Wilhelm Joseph von Schelling. Po pojmovanju se je močno bližal tedanjim romantičnim tokovom, stvarnost pa je pojmoval kot čudovito stvaritev svetovnega razuma.

Leta 1860 se je rodil francoski politik, večkratni predsednik vlade od leta 1913 do 1920 pa predsednik republike, Raymond Poincare, ki se je pred prvo svetovno vojno zavzemal za utrjevanje trojne antante in stroge ukrepe proti Nemčiji. Posledica je bila zasedba Porurja januarja 1923. Umrl je v Parizu star 74 let.

Leta 1914 se je s podpisom sporazuma končala cerska bitka med Avstro-Ogrsko in Srbijo, ki se je začela 12. avgusta 1914. Avstroogrska vojska je mejo prestopila na Drini, 9. korpus 2. armade je zavzel Šabac.

Srbi napada iz Bosne niso pričakovali, svoje sile so hitro prerazporedili in pripravili načrt za bitko. Avstrijski general Frank je sprevidel, da je bitka izgubljena in umaknil svoje sile na levi breg Drine. V cerski bitki je sodelovalo okoli 200.000 vojakov avstroogrske vojske in okoli 180.000 srbskih vojakov.

Leta 1914 je umrl papež italijanskega rodu Pij X, s pravim imenom Giuseppe Melchiorre Sarto.

Leta 1915 je umrl nemški baktriolog Paul Ehrlich, ki je za svoje delo leta 1908 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1917 je umrl nemški kemik in Nobelov nagrajenec Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer. Rodil se je 31. oktobra 1835 v Berlinu. Sintetiziral je indigo, eozin in številne druge spojine.

Leta 1918 je Združeno kraljestvo začelo z ofenzivo na zahodni fronti.

Leta 1922 se je v Ljubljani začela 1. konferenca SKOJ-a.

Leta 1930 je umrl angleški astronom in seizmolog Herbert Hall Turner.

Leta 1940 se je rodil indijski politik, sin Indire Gandhi, Radživ Gandhi. V predvolilnem boju je bil v bombnem napadu ubit 21. 5. 1991.

Leta 1940 je bil v Ciudad de Mexicu smrtno ranjen ruski revolucionar Lev Davidovič Bronstein, bolj znan kot Lev Trocki, eden od vodij oktobrske revolucije. Po Stalinovem nalogu ga je ubil komunist Ramon Merkade. Trocki je bil ob Stalinovem prihodu na oblast njegov zelo tesen sodelavec, kasneje pa velik nasprotnik. Lev Trocki je za posledicami atentata umrl naslednji dan.

Leta 1953 so v ZSSR uradno objavili, da so opravili prvi poskus z vodikovo bombo. Američani so opravili poskus z vodikovo bombo 21. maja 1956 v Pacifiku. S poskusom se je nadaljeval boj za premoč v hladni vojni.

Leta 1968 so vojaške enote petih socialističnih držav (Sovjetske zveze, Madžarske, Nemške demokratične republike, Poljske in Bolgarije) pod vodstvom ZSSR vkorakale v Češkoslovaško, da bi "rešile socializem". Krvavo so zadušile "praško pomlad", pri tem pa so se sklicevale na poziv partijskih voditeljev.

Leta 1975 so Združene države Amerike iz Kape Canaverala lansirale vesoljsko plovilo Viking I. na Mars, ki je nanj prispel julija 1976.

Leta 1983 je umrl nekdanji podpredsednik Socialistične federativne republike Jugoslavije, vodja službe Državne varnosti in član najvišjih državnih in partijskih teles, Aleksander Ranković, sicer eden najbližji sodelavcev Josipa Broza Tita. Na Brionskem plenumu 1. junija 1966 je bil odstavljen iz vseh najpomembnejših položajev.

Leta 1988 sta po osmih letih vojne Irak in Iran podpisala premirje v zalivski vojni. V obdobju vojskovanja je umrlo okrog 500.000 ljudi, od tega 300.000 na iraški strani.

Vojno je takrat začel Irak, končala pa se je s premirjem, na podlagi katerega je moral Irak priznati do tedaj veljavno mejo z Iranom. Iran zahteva od Iraka odškodnino v višini 100 milijard ameriških dolarjev. Zahtevo po odškodnini je leta 1990 delno odobril nekdanji generalni sekretar OZN Perez de Cuellar.

Leta 1990 je poslala vesoljska sonda Magellan, ki so jo izstrelili v vesolje maja 1989, na Zemljo prve natančne posnetke površine Venere.

Leta 1991 je poveljstvo nad oboroženimi silami Sovjetske zveze, nameščenimi v Rusiji, prevzel Boris Jelcin. V Moskvi so uvedli policijsko uro. Ukaz o policijski uri je Jelcin izdal potem, ko so antireformske sile poskušale v noči iz 19. na 20 avgust izvesti državni udar. Namen puča je bila zamenjava zadnjega voditelja Sovjetske zveze Mihaila Gorbačova.

Leta 1991 je baltska republika Estonija razglasila neodvisnost.

Leta 1999 je v minstrski bolnišnici v Zvezni republiki Nemčiji v pokrajini Severno Porenje-Vesfalija umrla Raisa Gorbačov – soproga sovjetskega voditelja Mihaila Gorbačova.

Leta 2001 je umrl britanski astronom, astrofizik, kozmolog, matematik, populatizator znanosti in pisatelj sir Fred Hoyle.

Leta 2006 je umrl Joe Rosenthal, ameriški fotograf. Rodil se je leta 1911.