Velikokrat so jo imenovali tudi Božica ljubezni ali Največja ameriška božica ljubezni. Veljala je za sekssimbol.

Rito so njeni starši, sicer plesalci v potujočem gledališču, že od otroških let učili plesnih korakov, pri šestih letih pa je prvič stala na odru. Leta 1935 je Rita podpisala prvo filmsko pogodbo s studiom Fox Studios, ko pa je to studio preklical, je delala kot svobodna umetnica za več manjših studiev. Leta 1937 je podpisala pogodbo s Columbia Pictures. Ko je spremenila ime iz Rita Cansino v Rita Hayworth, po dveletnem snemanju filmov B-produkcije in bolečega odstranjevanja las s čela s pomočjo elektrike, jo je opazilo tudi občinstvo.

Zaslovela je, ko je skupaj s Caryjem Grantom zaigrala v filmu Howarda Hawksa Le angeli imajo krila. Kmalu je postala najbolj iskana igralka v Hollywoodu, najel pa jo je tudi studio Metro Goldwyn Mayer, da je skupaj z Joan Crawford zaigrala v Cukorjevem filmu Susan in bogovi. Zares slavna pa je postala, ko so začeli snemati filme v barvni tehniki. Gledalci so drli v kinematografe, da bi videli lepo rdečelasko. Med drugo svetovno vojno so vojaki oboževali njene plakate, še posebno tistega, na katerem je sedela na postelji, prekriti s svileno rjuho, sama pa je bila oblečena le v spalno srajčko.

V 40. letih je postala zaščitni znak Columbie Pictures, vodilni pa so se odločili, da je ne bodo več posojali drugim studiem. Njeni najbolj znani filmi, med njimi tudi muzikali, so: Nikoli ne boš postal bogat, Nikoli nisi bila bolj ljubka (v obeh je zaigrala s Fredom Astairom), Moje dekle Sal, Dekle z naslovnice, To in vsako noč, Gilda, Angeli nad Broadwayjem, Kri in pesek, Dama iz Šanghaja. Leta 1948 se je poročila s princem Alijem Khanom in se preselila v Evropo. Zakon se je razpadel že tri leta pozeje, Rita pa se je preselila nazaj v ZDA in že prihodnje leto posnela film Afera na Trinidadu. Sledila sta Salome in Gospodična Sadie Thompson.

Leta 1953 se je znova umaknila s filmskih platen, tokrat za štiri leta, večinoma zaradi zakona s pevcem Dickom Haymesom. Leta 1957 je posnela še zadnji muzikal skupaj s Frankom Sinatro in Kim Novak, Prijatelj Joey, in zapustila matični studio Columbia Pictures. V šestdesetih letih je posnela še nekaj filmov, zadnjega, Jeza bogov, pa je posnela leta 1972.

Rita je bila poročena kar petkrat: prvič z Edwardom C. Judsonom (1937-1943), ki mu je sledil igralec/režiser Orson Welles (1943-1948), s katerim je imela hčerko Rebecco Welles. Tretjič je "da" rekla princu Aliju Khanu (1949-1953), s katerim je imela hčerko, princeso Yasmin Aga Khan. Četrti mož je bil pevec Dick Haymes (1953-1955), peti pa režiser James Hill (1958-1961). Po letu 1960 so se pri igralki začeli pojavljati prvi znaki Alzheimerjeve bolezni, diagnoze pa niso postavili vse do leta 1980. Zadnja leta je večinoma preživela v San Remu in New Yorku. Umrla je 14. maja 1987 v starosti 68 let zaradi posledic alzheimerjeve bolezni.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1604 je Johannes Kepler opazoval Supernovo SN 1604 v ozvezdju Kačenosca.

Leta 1757 je umrl francoski biolog in fizik Rene Reaumur. Znana so njegova dela o organizaciji čebeljih družin ter proizvodnji jekla in litega železa.

Leta 1760 se je rodil francoski filozof, utopični socialist Saint Simon, s pravim imenom Claude Henri de Rouvroy.

Leta 1777 so v bitki pri Saratogi ameriške čete premagale britansko vojsko.

Leta 1787 je v Philadelphii 38 zveznih držav podpisalo ustavo Združenih držav Amerike.

Leta 1797 sta v italijanski vasici Campoformio Avstrija in Francija podpisali mirovni sporazum, z njim pa je bila ukinjena Beneška republika.

Leta 1800 je Anglija prevzela nadzor nad nizozemsko kolonijo Curacao.

Leta 1803 je umrl slovenski zdravnik Anton Makovic.

Leta 1806 je bil ubit haitski vladar Jacques I., nekdanji vodja velikega upora sužnjev leta 1791.

Leta 1855 je Henry Bessemer patentiral postopek za izdelavo jekla.

Leta 1886 se je rodil ameriški patolog Ernest William Goodpasture.

Leta 1912 so Bolgarija, Grčija in Srbija objavile vojno napoved Otomanskemu cesarstvu in se tako pridružile Črni gori v prvi balkanski vojni.

Leta 1912 se je rodil italijanski cerkveni dostojanstvenik Albino Luccani. Od leta 1969 je bil beneški nadškof, za papeža pa je bil izbran 26. 8. 1978, ko je prevzel ime Janez Pavel I. Njegovo papeževanje je bilo najkrajše v moderni dobi, trajalo je le 34 dni, saj je umrl komaj dober mesec po izvolitvi.

Leta 1917 so Britanci prvič bombardirali Nemčijo v prvi svetovni vojni.

Leta 1918 je bila ladja SS Lucia zadnja žrtev nemških vojaških podmornic prve svetovne vojne.

Leta 1919 se je rodil kitajski politik Džao Dzjang, ki je med predsednikovanjem v 80. letih 20. stoletja vpeljal številne gospodarske reforme.

Leta 1930 se je rodil ameriški strokovnjak za prehrano Robert Atkins. Po njem se imenuje tudi vrsta dietne prehrane.

Leta 1931 je bil Al Capone zaradi utaje davkov obsojen na 11-letno zaporno kazen.

Leta 1933 je nemški fizik Albert Einstein pred naraščajočim nacizmom pobegnil v ZDA in se naselil v Princetonu, kjer je ostal vse do svoje smrti leta 1955.

Leta 1941 je prvič v drugi svetovni vojni nemška podmornica napadla ameriško ladjo.

Leta 1945 se je velika množica ljudi zbrala na trgu Plaza de Mayo in zahtevala izpustitev Juana Perona. Peronisti ta dan slavijo kot Día de la lealtad (dan zvestobe) ali San Perón (Sveti Perón). Ta dan se označuje za rojstni dan peronizma.

Leta 1961 so bile po uradnih poročilih v spopadu francoske policije z alžirskimi demonstranti v Parizu ubite tri osebe, po neuradnih podatkih pa več kot 240.

Leta 1965 je svetovni sejem v New Yorku po dveh letih zaprl vrata. V tem času je sejem obiskalo več kot 51 milijonov ljudi.

Leta 1967 je umrl zadnji kitajski cesar Henry Pu Ji.

Leta 1973 je organizacija OPEC začela naftni embargo proti večjemu številu zahodnih držav, da bi tako pomagale Izraelu v vojni prosti Siriji.

Leta 1979 je mati Tereza prejela Nobelovo nagrado.

Leta 1989 je potres, ki je prizadel zaliv San Francisca, zahteval 60 smrtnih žrtev. Potres je imel moč 7,1 po Richterjevi lestvici.

Leta 1994 je bil narejen osnutek mirovnega sporazuma med Izraelom in Jordanijo.

Leta 1994 je bil sklenjen mirovni sporazum med angolsko vlado in uporniki Unite.

Leta 1997 so v Santa Clari na Kubi pokopali legendarnega vodjo gverile Cheja Guevaro. Pokop so opravili skoraj tri desetletja po njegovi smrti.

Leta 1998 je bil v Londonu na zahtevo Španije aretiran Augusto Pinochet.

Leta 2001 so astronomi odkritili osem planetov zunaj našega Osončja.

Leta 2003 so na vrh stavbe Tajpej 101 postavili kupulo in s tem končali dela na najvišji stavbi na svetu. Tajpej 101 je za 50 metrov višji od dvojčkov Petronas v Kuala Lumpurju.

Leta 2003 je bolivijski predsednik postal Carlos Diego Mesa Gisbert, ki je bil na tem mestu do svojega odstopa 6. junija 2005.