To so bili astronavti Wally Schirra, Donn F. Eisele in Walter Cunningham. Apollo 7 je v zemeljski orbiti preživel sedem dni, izstrelili pa so ga s Saturna IB. Hkrati pa je bila to prva ameriška misija v vesolje, ki je vključevala tri astronavte. Wally Schirra je bil vodja misije, pred tem pa je v vesolje letel že z Mercuryjem 8 in na krovu Gemini 6A.

Drugi član posadke, ki je bil v vesolju prvič, je bil Donn Eisele, poveljujoči pilot v modulu. Tudi tretji mož Walter Cunningham je bil prvič v vesolju, bil pa je pilot lunarnega plovila. Ta ekipa je bila sicer nadomestna, saj se je prvotna ekipa poškodovala v Apollu 1. V njihovi nadomestni ekipi pa so bili: Tom Stafford, John Young in Gene Cernan.

Podporna ekipa Apolla 7 pa je bila sestavljena iz štirih mož: Rona Evansa, Eda Givensa, Johna Swigerta in Billa Pogua. Izstrelitev Apolla 7 je bila prva izstrelitev kakega vesoljskega plovila, ki so jo prenašali v neposrednem prenosu po televiziji.

Po vrnitvi iz orbite 12. oktobra 1968 ob 20.58.28 po univerzalnem času je plovilo pristalo približno 200 navtičnih milj jugo-jugovzhodno od Bermudskih otokov in 13 kilometrov stran od reševalne ladje USS Essex.

Apollo 7 in vesoljska obleka Wallyja Schirre sta bila več kot 30 let na ogled v kanadskem narodnem muzeju znanosti in tehnologije v Ottawi, ki je vsaki dve leti moral podaljšati pogodbo z inštitutom Smithsonian iz Washingtona. Ta je plovilo in oblačilo leta 2003 zahteval nazaj in ju preselil v center Steven F. Udvar-Hazy.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1303 je umrl papež Bonifacij VIII.

Leta 1424 je umrl češki general in husit Jan Žižka.

Leta 1582 današnji dan ni obstajal v Italiji, v Španiji, na Poljskem in na Portugalskem.

Leta 1614 je Adriaen Block in 12 amsterdamskih trgovcev podpisalo peticijo, s katero so zaprosili, da bi imeli oni izključne pravice trgovanja s kolonijo Nova Nizozemska.

Leta 1661 se je rodil francoski diplomat Melchior de Polignac.

Leta 1671 se je rodil kralj Frederick IV. Danski.

Leta 1675 se je rodil angleški filozof Samuel Clarke.

Leta 1738 se je rodil britanski admiral in guverner Novega južnega Walesa Arthur Phillip.

Leta 1785 se je rodil slovenski jamar Luka Čeč.

Leta 1815 se je rodil politik Pierre Napoleon Bonaparte.

Leta 1844 se je rodil ameriški proizvajalec hrane Henry Heinz.

Leta 1852 je umrl nemški matematik Ferdinand Gotthold Max Eisenstein.

Leta 1884 se je rodil nemški kemik Friedrich Bergius, ki je za svoje delo prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1884 se je rodila prva dama ZDA Eleanor Roosevelt.

Leta 1886 je Thomas Alva Edison, takrat star komaj 19 let, predstavil svoj prvi izum - električni stroj, ki je bil namenjen preštevanju glasov v ameriškem kongresu. Kongres izuma ni odkupil.

Leta 1889 je v bližini Londona umrl angleški fizik, utemeljitelj mehanskega ekvivalenta toplote, James Prescott Joule. Po njem se imenuje enota za delo, energijo in toploto - joule.

Leta 1890 se je pojavilo prvo letalo, ki je zletelo z lastno močjo. To je bilo letalo Eole na parni pogon, s svojim iznajditeljem Clementom Aderjem na krovu. Na današnji dan leta 1890 se je dvignilo in poletelo okoli petdeset metrov. Toda to domiselno letalo se ni moglo obdržati v zraku pa tudi upravljati ga ni bilo mogoče.

Leta 1899 je v Južni Afriki izbruhnila burska vojna med Buri in Angleži.

Leta 1908 naj bi ustanovili futuristično gibanje, določil pa ga je njegov glavni predstavnik Marinetti.

Leta 1924 so v Nemčiji uvedli novo plačilno sredstvo rajhsmarko.

Leta 1939 je ameriški predsednik Franklin Delano Roosevelt prejel podpisano Einsteinovo pismo, ki je opominjal ZDA, da naj hitro razvije program atomske bombe.

Leta 1940 je bil na gradu Montjuic v Barceloni ustreljen predsednik katalonskega generaliteta Lluís Companys.

Leta 1942 so na severozahodni obali Guadalcanala ladje Mornarice združenih držav prestregle in premagale japonsko ladjevje, namenjeno za pomoč enotam na otoku Cape Esperance.

Leta 1950 je zvezna komisija za komunikacije izdala tv-postaji CBS prvo dovoljenje za oddajanje televizijskega signala v barvah (RCA je vseeno uspešno spodbila in onemogočila dovoljenje).

Leta 1954 je v vietnamski vojni Vietminh (Fronta za neodvisnost) prevzela nadzor nad Severnim Vietnamom.

Leta 1956 se je rodil paragvajski predsednik Nicanor Duarte Frutos.

Leta 1958 je RTV Ljubljana začela redno oddajati.

Leta 1958 je v programu Pioneer Nasa izstrelila lunarno sondo Pioneer 1, ki je padla nazaj na Zemljo in zgorela.

Leta 1962 je papež Janez XXIII. oklical prvi ekumenski koncil Rimskokatoliške cerkve v 92 letih.

Leta 1963 je OZN prvič obsodil rasistično politiko Južnoafriške republike.

Leta 1967 je zaradi bolezni odstopil afganistanski premier Mohammad Hašim Maivandval.

Leta 1969 se je rodil nizozemski princ Constantijn.

Leta 1976 so po poročilih iz Ljudske republike Kitajske aretirali vdovo Maa Cetunga Džiang Čing in tri visoke funkcionarje, ki so kmalu postali znani kot tolpa štirih.

Leta 1984 je na krovu raketoplana Challenger astronavtka Kathryn D. Sullivan postala prva ameriška ženska, ki se je prosto sprehajala po odprtem vesoljskem prostoru.

Leta 1986 sta se v Reykjaviku na Islandiji sešla ameriški predsednik Ronald Reagan in sovjetski voditelj Mihail Gorbačov, da bi nadaljevala pogovore o zmanjševanju zaloge raket srednjega dosega v Evropi. Pogovore sta prekinila, ne da bi dosegla uspeh.

Leta 1987 je bil v Washingtonu protest za pravice gejev in lezbijk, na katerem je med 500 in 600 tisoč ljudi protestiralo odločitvi ameriške vlade in odločitvi sodišča v primeru Bowers v. Hardwick, kako ustaviti epidemijo aidsa.

Leta 1996 je umrl finski matematik Lars Valerian Ahlfors.

Leta 1998 so letalo boeing 727 kongovske letalske družbe uporniki sestrelili v Kinduju, Demokratična republika Kongo. Umrlo je 40 ljudi.

Leta 2000 je umrl glavni avtor škotske listine in prvi minister škotskega parlamenta Donald Dewar.

Leta 2002 je prišlo do bombnega napada v nakupovalnem središču v finskem mestu Vantaa.

Leta 2008 je v prometni nesreči umrl koroški deželni glavar Jörg Haider. Rodil se je leta 1950.