je Vaclav Havel, češki pisatelj in politik, postal predsednik Češke.

Sodeloval je v gibanju za človekove pravice in bil večkrat zaprt. Leta 1989 je bil na čelu žametne revolucije, ki je odnesla komunistični režim in v nekdanji sovjetski satelit prinesla demokracijo. Istega leta je postal prvi demokratično izvoljeni predsednik Češkoslovaške in po razpadu skupne države štiri leta pozneje še predsednik Češke.

Na predsedniškem mestu je ostal do leta 2003 in se nato posvetil predvsem podpiranju aktivistov za človekove pravice po svetu ter se vrnil k pisanju.

Zaprt je bil večkrat in v čeških komunističnih zaporih presedel več kot pet let. Njegova pisma iz zapora ženi, ki so bila objavljena pod naslovom Pisma Olgi, so postala eno njegovih najbolj znanih literarnih del.

Bil je soustanovitelj Listine 77 in eden njenih prvih glasnikov. Omenjena listina zaznamuje začetek opozicijskega gibanja, njenemu podpisu pa so sledile hišne preiskave pri podpisnikih, obiski tajne policije in pritiski na sorodnike.

Vaclav Havel je umrl 18. decembra 2011, njegova smrt je Češko zavila v žalost.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1340 so angleškega kralja Edwarda III. razglasili za francoskega kralja.

Leta 1500 je Vicente Yanez Pinzon postal prvi Evropejec, ki je odkril Brazilijo.

Leta 1531 je Lizbono prizadel katastrofalen potres. Umrlo je več tisoč ljudi.

Leta 1699 je Dubrovnik pri sklepanju miru v Sremskih Karlovcih dosegel, da je dubrovniško ozemlje ostalo ločeno od beneškega, Dubrovničani pa so Turkom prepustili izhod na morje pri Neumu - Kleku in Sutorini.

Leta 1700 je hud potres prizadel severozahod ZDA.

Leta 1736 se je Stanislaus I. Poljski odrekel prestolu.

Leta 1785 je Benjamin Franklin v pismu hčerki potožil, kako je razočaran nad tem, da je vlada izbrala orla kot simbol ZDA, in ne purana, kot je želel on.

Leta 1788 je britanska prva flota, ki jo je vodil Arthur Phillip, priplula v pristanišče Syndey, kjer je ustanovila istoimensko mesto, ki je postalo prva stalna evropska postojanka na sedmem kontinentu.

Leta 1802 je ameriški kongres sprejel odločitev o ustanovitvi knjižnice, ki bi imela prostore znotraj Capitola. Knjižnica se je pozneje preimenovala v Kongresno knjižnico.

Leta 1821 se je v Ljubljani začel kongres Svete alianse.

Leta 1826 se je rodila prva dama ZDA Julia Dent Grant.

Leta 1837 je bil Michigan kot 26. država sprejet v ZDA.

Leta 1838 je v Tennesseeju kot prvi ameriški zvezni državi začel veljati zakon o prohibiciji.

Leta 1841 je Velika Britanija tudi uradno zavzela Hongkong.

Leta 1880 se je rodil poveljnik zavezniških čet v Tihem oceanu Douglas MacArthur. Pozneje je poveljeval četam Združenih narodov v Koreji. Umrl je leta 1964.

Leta 1887 so v bitki pri Dogaliju etiopske enote porazile Italijane.

Leta 1891 se je rodil italijanski gangster Frank Costello.

Leta 1904 se je rodil irski državnik in Nobelov nagrajenec za mir Sean MacBride.

Leta 1905 so v bližini Pretorie, Južnoafriška republika, našli diamant cullinan. To je največji diamant na svetu, ki je bil pred razrezom na manjše kose velik 3.106 karatov.

Leta 1911 je Glenn H. Curtiss izvedel prvi uspešen polet s hidroplanom.

Leta 1911 se je rodil nemški fizik in Nobelov nagrajenec Polykarp Kusch.

Leta 1918 se je rodil romunski diktator Nicolae Andruta Ceausescu.

Leta 1927 se je rodil honduraški predsednik José Azcona del Hoyo.

Leta 1934 sta Nemčija in Poljska sklenili prijateljski pakt o nenapadanju.

Leta 1937 se je rodil sierroleonski politik Joseph Saidu Momoh.

Leta 1939 so enote, zveste Franciscu Francu, s pomočjo italijanskih čet zavzele Barcelono.

Leta 1941 se je začela britanska ofenziva v Somaliji.

Leta 1942 se je japonska vojska izkrcala na Salomonovih otokih.

Leta 1942 so prvi ameriški vojaki prispeli na evropska tla. Izkrcali so se v Severni Irski.

Leta 1945 so bili osvobojeni celotni Ardeni.

Leta 1950 je bil za prvega predsednika Indije izvoljen dr. Radžendra Prasad.

Leta 1952 se je rodil mongolski voditelj Horlugin Čojbalsan.

Leta 1953 se je rodil danski premier Anders Fogh Rasmussen.

Leta 1961 je John F. Kennedy imenoval Janet G. Travell za svojo osebno zdravnico. To je bila prva ženska, ki so jo imenovali na položaj predsednikovega osebnega zdravnika.

Leta 1962 je umrl ameriški mafijec Lucky Luciano.

Leta 1962 so izstrelili sondo Ranger 3, ki je pozneje za 35.400 kilometrov zgrešila Luno, ki bi jo morala proučiti.

Leta 1965 je hindi postal uradni jezik v Indiji.

Leta 1972 je potniško letalo DC-9 letalske družbe Jat strmoglavilo v bližini Srbske Kamenice na Češkoslovaškem. Preživela je samo stevardesa Vesna Vulović.

Leta 1980 sta Izrael in Egipt vzpostavila diplomatske odnose.

Leta 1992 je Boris Jelcin objavil, da bodo Rusi s svojim jedrskim orožjem nehali meriti v ameriška mesta.

Leta 1994 je neki moški izstrelil dva slepa naboja v angleškega prestolonaslednika princa Charlesa, ko je ta obiskal Sydney.

Leta 1996 je zaradi škandala Whitewater pred veliko poroto pričala Hillary Rodham Clinton.

Leta 1998 je ameriški predsednik Bill Clinton na televiziji javno zanikal, da bi imel spolne odnose z nekdanjo praktikantko v Beli hiši Monico Lewinsky.

Leta 2001 je 50 let staro letalo duglas DC-3 strmoglavilo v bližini venezuelskega mesta Ciudad Bolivar. Umrlo je 24 ljudi.

Leta 2001 je indijski Gujarat prizadel hud potres, v katerem je umrlo več kot 20 tisoč ljudi.

Leta 2005 se je v kalifornijskem mestu Glendale zgodila huda železniška nesreča. V nesrečo so bili vpleteni trije vlaki. Umrlo je 11 ljudi, več kot 200 jih je bilo ranjenih.

Leta 2005 je, potem ko jo je senat z 85 glasovi za in s 13 proti potrdil za zunanjo ministrico, Condoleezza Rice zaprisegla. Postala je prva temnopolta Američanka na tem položaju.

Leta 2005 je ob strmoglavljenju helikopterja CH-53 v Iraku umrlo 31 marincev, kar je najhujša izguba vojakov v tej državi v enem dnevu do takrat.