je bila Benazir Buto na prvih volitvah v Pakistanu, kjer so lahko volili vsi državljani, izvoljena za predsednico vlade.

Benazir je hči nekdanjega voditelja države Zulfikarja Buta. Butova je umrla 27. decembra 2007 v samomorilskem napadu na predvolilnem zborovanju v Ravalpindiju. Napad se je zgodil na konvoj vozil, v katerem je zapuščala prizorišče predvolilnega zborovanja v njeno podporo. Najprej naj bi jo napadalec ustrelil v vrat in prsi, nato pa se je razstrelil. Njen tiskovni predstavnik je sprva sporočil, da je premierka živa, pozneje pa se je izkazalo, da je hudo ranjena in v bolnišnici je zaradi poškodb umrla. V napadu je bilo poleg nje ubitih še 20 ljudi.

Benazir Buto je bila rojena 21. junija 1953. Njen oče je bil ustanovitelj Pakistanske ljudske stranke in je bil, tako kot ona, umorjen. Vojska ga je usmrtila leta 1979. Izobraževati se je začela v Pakistanu, nato je odšla v ZDA, kjer je končala kolidž v Radcliffu, univerzitetno izobrazbo iz političnih ved pa dopolnila na harvardski univerzi. Med letoma 1973 in 1977 je končala študij iz filozofije, politologije in ekonomije na Oxfordski univerzi, nato pa se je vrnila v Pakistan.

Po vrnitvi je bila v priporu do leta 1984, ko ji je bilo dovoljeno oditi v Veliko Britanijo. Tam je postala voditeljica očetove Pakistanske ljudske stranke. Do leta 1988, ko se je lahko vrnila v državo in zmagala na volitvah, je v Franciji zaradi zastrupitve umrl še njen brat Šah Navaz.

Na volitvah leta 1993 je zopet zmagala in nasledila Šarifa. Na oblasti pa je ostala le tri leta, saj jo je razrešil predsednika Faruk Legari. Nekaj tednov pred tem je bil njen brat Murtaza, ki je bil obtožen sodelovanja s teroristi, ubit v Karačiju.

Leta 1999 je prostovoljno odšla v tujino, sodne oblasti v Pakistanu pa so jo obsodile zaradi korupcije, a je pozneje višje sodišče to obsodbo zavrnilo. Kljub temu se v državo ni želela vrniti.

Nato se je s svojim tekmecem Šarifom pridružila Zavezništvu za obnovo demokracije, a sta se hitro sprla pri vprašanju, kako ravnati z Mušarafom, ki je na oblast prišel z državnim udarom. Butova se je želela z Mušarafom pogajati, Šarif pa je kakršne koli pogovore z vojaškim voditeljem zavračal.

Butova je umrla 27. decembra leta 2007 v samomorilskem napadu na predvolilnem zborovanju v Ravalpindiju. Napad se je zgodil na konvoj vozil, v katerem je zapuščala prizorišče predvolilnega zborovanja v njeno podporo. Najprej naj bi jo napadalec ustrelil v vrat in prsi, nato pa se je razstrelil. Njen tiskovni predstavnik je najprej sporočil, da je premierka živa, kasneje pa se je izkazalo, da je hudo ranjena in je v bolnišnici podlegla poškodbam. V napadu je bilo poleg nje ubitih še 20 ljudi.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 42 pr. n. št. se je rodil rimski cesar Tiberij.

Leta 1272 je umrl angleški kralj Henry III., ki je vladal od leta 1216. Nasledil ga je njegov sin Edward I.

Leta 1328 je umrl japonski šogun Hisaaki.

Leta 1384 je bila Hedviga okronana za poljsko kraljico.

Leta 1532 je Francisco Pizarro s svojimi možmi ujel inkovskega vladarja Atahualpo.

Leta 1632 je švedski kralj Gustavus Adolphus umrl v bitki.

Leta 1695 je umrl francoski filozof Pierre Nicole.

Leta 1717 se je rodil francoski filozof, fizik in matematik Jean d'Alembert, čigar obsežno delo je pomembno prispevalo k napredku znanosti.

Leta 1724 so obesili angleškega tatu Jacka Shepparda.

Leta 1797 je umrl pruski cesar Frederick William II.

Leta 1802 je umrl francoski botanik André Michaux.

Leta 1806 je umrl ustanovitelj mesta Cleveland v Ohiu Moses Cleaveland, nadzornik družbe Connecticut Land Company.

Leta 1831 je umrl pruski vojaški teoretik Carl Phillip Gottlieb von Clausewitz.

Leta 1836 se je rodil zadnji havajski kralj David Kalakaua of Hawaii.

Leta 1855 je David Livingstone, britanski misijonar in raziskovalec, na reki Zambezi v Afriki odkril slapove, ki jih je poimenoval po angleški kraljici Viktoriji. Slapovi so široki 1,7 kilometra in se spuščajo 106 metrov globoko.

Leta 1904 je John Ambrose Fleming izumil vakuumsko cev.

Leta 1907 sta se Indian Territory in Oklahoma Territory združila v državo Oklahoma, ki je postala 46. zvezna ameriška država.

Leta 1914 se je po bitki na Drini začela znamenita kolubarska bitka, največja in najpomembnejša bitka med Srbi in Avstrijci v prvi svetovni vojni.

Leta 1933 so ZDA in Sovjetska zveza navezale diplomatske stike.

Leta 1940 so britanska letala v povračilo, ker so dva dni pred tem Nemci porušili Coventry, bombardirala Hamburg.

Leta 1943 so ameriški bombniki zbombardirali hidroelektrarno in tovarno težke vode v Vermorku na Norveškem, ki so jo upravljali Nemci.

Leta 1945 so ZDA “uvozile” 88 nemških znanstvenikov, ki so jim pomagali pri izdelavi raket.

Leta 1945 je na pobudo konference Organizacije združenih narodov nastal UNESCO.

Leta 1965 so Rusi izstrelili vesoljsko plovilo Venera 3. To je bilo prvo plovilo, ki je pristalo na drugem planetu – Veneri.

Leta 1973 je Nasa iz Cape Canaverala izstrelila Skylab 4, na krovu je imel tri astronavte, ki so v vesolju preživeli 84 dni.

Leta 1988 so na zasedanju Palestinskega narodnega sveta v Alžiriji razglasili neodvisno državo Palestino na ozemlju, ki ga zasedajo Izraelci.

Leta 1989 je brigada smrti, ki so jo sestavljali salvadorski vojaki, ubila šest jezuitskih duhovnikov in še dva slušatelja univerze Jose Simeon Canas.

Leta 1996 je mati Tereza dobila častno državljanstvo ZDA.

Leta 1977 se je v Jekaterinoslavu rodila ukrajinska umetnostna drsalka Oksana Bajul, ki je leta 1994 zmagala na olimpijskih igrah v Lillehammerju.

Leta 1997 je po 18 letih Kitajska iz zapora zaradi zdravstvenih težav izpustila prodemokratskega oporečnika Veija Džingšenga.

Leta 2000 je bil Bill Clinton prvi predsednik ZDA, ki je obiskal Vietnam.

Leta 2004 je X-43A postalo najhitrejše letalo na svetu. Letelo je s hitrostjo skoraj deset machov oziroma 11.200 kilometrov na uro (3,11 kilometrov na sekundo).