Kip svobode je bil francosko darilo Američanom ob 100. obletnici deklaracije neodvisnosti, hkrati pa skupni projekt Amerike in Francije. Veljaki so se dogovorili, da bodo Američani zgradili podstavek, Francozi pa kip, ki naj bi ga nato sestavili v ZDA. A na obeh straneh Atlantika so imeli denarne težave, zato je nastala desetletna zamuda …

Izdelavo kipa so v Franciji zaupali Fredericu Augustu Bartholdiju, ki naj bi dela končal leta 1876 – ob stoletnici ameriške deklaracije neodvisnosti. Medtem ko so se odgovorni ukvarjali z zbiranjem denarja, je Bartholdi načrtoval kolosalno bakreno strukturo. Pri delu mu je pomagal inženir Gustave Eiffel, ki je oblikoval tudi znameniti stolp v Parizu – oblikoval je masivni železni pilon in sekundarno ogrodje, zaradi katerega se lahko bakreni ovoj kipa premika neodvisno.

Leta 1885 so Američani le zbrali dovolj denarja za podstavek in gradnjo končali aprila 1886. Kip je bil dokončan že leta 1884 (Francozi so bili očitno pri zbiranju prispevkov učinkovitejši) in je od junija 1885 čakal v newyorškem pristanišču, kamor je iz Francije priplul na ladji Isere v 350 kosih, zapakiranih v 214 zabojev. Za sestavljanje kipa so potrebovali štiri mesece in 28. oktobra 1886 se je z desetletno zamudo le zgodilo veličastno uradno odprtje veličastnega Kipa svobode pred tisoči gledalcev.

Drugi dogodki, ki so se zgodili na današnji dan ...

Leta 68 je rimski cesar Neron naredil samomor, potem ko so ga 9. 6. 68 gardisti strmoglavili z oblasti. S tem je izumrla julijsko-klavdijska dinastija.

Leta 551 pr. n. št naj bi se rodil kitajski filozof Konfucij. Njegovo pravo ime je Kong Čju. Konfucij se je želel politično uveljavljati.

Njegov oče je bil guverner Šantunga in tudi Konfucij ni bil nikdar daleč od administracije. Poročil se je, ko mu je bilo devetnajst let, nato pa naj bi opravljal manjše posle v administraciji. Ko je dopolnil 24 let, je umrla njegova mati in po tedanjih običajih je žaloval tri leta. To obdobje osame mu je dovolilo globoki premislek in študij zgodovine. Tedaj naj bi si zadal nalogo oživeti njegovo nesrečno deželo.

Še preden je dopolnil trideset let, je postal znan kot veliki učitelj, toda v tistem času je bil še vedno zaposlen v administraciji in se je pozneje povzpel vse do vrhovnega sodnika v deželi Lu. Po izročilu mu je uspelo iztrebiti kriminal, tako da so ga tamkajšnji prebivalci izjemno častili.

Njegov vzpon ni bil po volji fevdalne gospode, ki je dosegla njegov izgon. Z nekaterimi učenci je lep čas obiskoval druge dežele, vse do 69. leta starosti, ko se je vrnil v Lu. Do tedaj naj bi, prav tako po izročilu, opravil večino svojega dela. Preostalih pet let je posvetil odam in drugim delom, v katerih je poudarjena vloga kitajske zgodovine.

Njegova misel je temeljila na družbi, kakršna je obstajala v njegovih časih, to je na fevdalni strukturi, kakršna se je razvila med propadanjem čouskega kraljestva. Obračal se je predvsem na plemiče, sprejemal je tedanjo družbo in si prizadeval v njenem okviru zgraditi konservativno ureditev, utemeljeno na visokem moralnem standardu.

Med drugim je zagovarjal izhodišče, da naj človek v družbi ne deluje zaradi koristi, temveč le zato, ker meni, da je tako prav in pošteno. Iz teh preprostih načel so njegovi učenci izdelali koherentni sistem filozofije, ki se imenuje konfucionizem. Umrl je 479. leta pr. n. št.

Leta 1306 so bili škotski uporniki poraženi v bitki pri Methvenu.

Leta 1623 se je rodil francoski matematik, fizik in filozof Blaise Pascal.

Leta 1764 se je rodil urugvajski narodni junak Jose Gervasio Artigas.

Leta 1862 je ameriški kongres ukinil suženjstvo na vseh ameriških ozemljih.

Leta 1865 so bili osvobojeni tudi sužnji iz teksaškega Galvestona.

Leta 1896 se je rodila Bessie Wallis Warfield Simpson, znana po tem, da se je angleški kralj Edvard VIII., ker se je zaljubil vanjo, odpovedal prestolu in se z njo tudi poročil.

Leta 1906 se je rodil rusko-britanski kemik Ernst Boris Chain. Za svoje delo je leta 1945 prejel Nobelovo nagrado za medicino za kemični del iznajdbe pri pridobivanju penicilina. Umrl je leta 1979.

Leta 1912 so v ZDA uvedli osemurni delovnik.

Leta 1944 je Rdeča armada prebila Mannerheimovo linijo.

Leta 1945 se je v Rangunu rodila burmanska aktivistka in voditeljica narodne lige za demokracijo Aung San Su Či - budistka, ki je leta 1990 osvojila nagrado saharov, leto pozneje pa Nobelovo nagrado za mir.

Leta 1953 so v Združenih državah Amerike usmrtili zakonca Ethel Greenglas Rosenberg in Juliusa Rosenberga. Obtožena sta bila, da sta vohunila za Sovjetsko zvezo in ji izdala ameriške načrte za izdelavo atomske bombe.

Leta 1957 se je rodila švedska političarka Anna Lindh, ki so jo leta 2003 umorili.

Leta 1961 je Kuvajt, nekoč britanska kolonija, postal neodvisna država in Irak je takoj zahteval njegovo priključitev, pozneje jo je umaknil, ponovil pa leta 1990, ko je iraški vodja Sadam Husein po sporu zaradi naftnih cen poslal v Kuvajt vojsko.

Leta 1965 so v Alžiriji odstavili predsednika Bena Belo. Predsednik novoustanovljenega revolucionarnega sveta je postal dotedanji podpredsednik Huari Bumedien. Ben Bela je ostal v hišnem zaporu do leta 1979.

Leta 1970 je bil podpisan sporazum o patentnem sodelovanju.

Leta 1977 je papež Janez Pavel II. razglasil Johna Neumanna kot prvega Američana za svetnika.

Leta 1995 so čečenske sile osvobodile 1.500 talcev, ki so jih 6 dni zadrževale v bolnišnici v Budjonovsku na jugu Rusije.

Leta 2002 je kot afganistanski predsednik prisegel Hamid Karzaj.

Leta 2003 je umrla angleška igralka Laura Sadler, rojena leta 1980.

Leta 2007 je umrl trener ameriškega nogometa Terry Hoeppner, rojen leta 1947.