V rojstnem kraju je končal gimnazijo, po srednji šoli pa se je vpisal na pravno fakulteto v Zagrebu in jo leta 1961 tudi uspešno končal. Pripravništvo je naredil na občinskem sodišču v rojstnem kraju in v Našicah.

V Orahovici je začel gradnjo prve zasebne tovarne v tedanji Jugoslaviji, zaradi česar se je moral zagovarjati pred Titom, saj mu je ta očital, da poskuša skozi majhna vrata v državo uvesti kapitalizem. V zgodnjih 70. letih je deloval v okviru Matice hrvatske in bil zaradi svojih političnih aktivnosti po 118. členu kazenskega zakonika za zločin sovražne propagande obsojen na večletno zaporno kazen. Proces proti njemu je trajal tri dni, na njem je od 55 prič v njegovo škodo pričalo pet ljudi. Po pritožbi se je proces proti njemu zavlekel v leto 1975, Mesić se je branil s prostostjo, po obsodbi pa je odslužil enoletno zaporno kazen v Stari Gradiški.

Na političnem prizorišču se je znova pojavil leta 1990, ko je postal tajnik novoustanovljene stranke Hrvatska demokratska zajednica (HDZ) ter politični in osebni prijatelj Franje Tuđmana. Ko je bil Tuđman leta 1990 izvoljen za hrvaškega predsednika, je Mesića imenoval na mesto premierja. Kmalu je Tuđman presodil, da mu Mesić, ki je bil takrat tri mesece premier Hrvaške, bolj koristi v Beogradu, zato ga je sabor na njegov predlog imenoval za hrvaškega člana v predsedstvo SFRJ-ja. Kot njegov član bi moral postati predsednik predsedstva in formalno tudi vrhovni poveljnik JLA-ja. Mesić se je sam na ta položaj imenoval 20. maja, pod pritiskom mednarodne skupnosti oziroma Poosa, Giannija de Michelisa in Hansa van den Broeka pa je bil na položaj predsednika predsedstva potrjen 20. junija. Na tem položaju je ostal do 5. decembra 1991, ko je odstopil.

Ko je Hrvaška razglasila neodvisnost, se je vrnil v domovino, leta 1992 pa je bil izvoljen v sabor in postal njegov predsednik. V tem času je izdal knjigo Kako smo zrušili Jugoslavijo – politični spomini, dve leti kasneje pa je spremenil naslov v Kako je zrušena Jugoslavija. Leta 1994 je izstopil iz HDZ-ja in ustanovil novo stranko, Hrvatske nezavisne demokrate, nato pa se je tri leta pozneje skupaj z delom stranke priključil v Hrvatsko narodno stranko in postal njen izvršni podpredsednik.

Na predsedniških volitvah 7. februarja 2000 je bil v drugem krogu izvoljen za predsednika Hrvaške, na volitvah pa je premagal Dražena Budišo. Po volitvah je izstopil iz stranke, štiri leta pozneje pa se je znova potegoval na predsedniških volitvah kot kandidat skupine državljanov. 16. januarja 2005 je v drugem krogu premagal Jadranko Kosor, kandidatko HDZ-ja. Njegov drugi mandat se bo iztekel leta 2010 (predsedniške volitve bodo 27. decembra letos). Sicer pa je Mesić poročen z Milko, s katero ima dve hčerki.

Leta 640 je postal papež Janez IV.

Leta 820 je bil ubit bizantinski vladar Leo V.

Leta 1166 se je rodil angleški kralj John.

Leta 1389 se je rodil britanski vojvoda John VI.

Leta 1491 se je rodil španski ustanovitelj jezuitskega reda Ignatius Loyola.

Leta 1542 je umrl portugalski pomorščak Vasco da Gama, eden največjih raziskovalcev vseh časov. Objadral je Rt dobrega upanja in odkril pomembno trgovsko pot v Indijo.

Leta 1660 je umrla kraljična in princesa Oranska Mary.

Leta 1715 so švedske enote zasedle Norveško.

Leta 1724 se je rodil švicarski zdravnik Johann Conrad Ammann.

Leta 1777 je James Cook odkril otok Kiritimati, ki ga imenujejo tudi Božični otok.

Leta 1818 se je rodil iznajditelj mehanskega ekvivalenta toplote in zakona o ohranitvi energije James Prescott Joule. Po njem so poimenovali enoto za delo, energijo in toploto. Bil je sin bogatega pivovarja. Oče ga je spodbujal pri študiju in mu celo opremil domači laboratorij. Umrl je leta 1889.

Leta 1837 se je v Münchnu rodila avstrijska cesarica Elizabeth Amalie Eugenie - Sissy, soproga habsburškega monarha Franca Jožefa I. Imela sta štiri otroke: Sophie, Gisele, Mario Valerie in prestolonaslednika Rudolfa, ki se je ubil.

Leta 1845 se je rodil grški kralj George I.

Leta 1851 je zgorela knjižnica ameriškega kongresa.

Leta 1865 je nekaj veteranov, ki so se borili na strani konfederacije v ameriški vojni, ustanovilo kukluksklan.

Leta 1923 se je rodil ameriški general George Patton IV.

Leta 1924 so Albanijo razglasili za republiko.

Leta 1940 je vlada Cvetković - Maček razpustila Združeno delavsko zvezo sindikatov Jugoslavije in zasegla njeno imetje.

Leta 1941 so se Svobodne francoske sile izkrcale v Sant-Pierre-et-Miquelonu.

Leta 1943 je ameriški predsednik Roosevelt sporočil, da bo zavezniške sile med invazijo v Evropo vodil general Dwight Eisenhower.

Leta 1946 je bila ustanovljena Peta francoska republika.

Leta 1951 je Libija postala neodvisna. Idris I. se je razglasil za kralja.

Leta 1953 se je železniški most pri Tangivaiju na Novi Zelandiji zrušil. V reko Vhangaehu je strmoglavil potniški vlak, ki je bil nabito poln. V nesreči je umrlo 153 ljudi.

Leta 1954 je Laos postal neodvisen.

Leta 1957 se je rodil afganistanski predsednik Hamid Karzaj.

Leta 1963 je prvo potniško letalo pristalo na letališču Brnik.

Leta 1966 je letalo kanadske družbe Canadair CL44, ki ga je najela ameriška vojska, strmoglavilo na neko vasico v Južnem Vietnamu. Umrlo je 129 ljudi.

Leta 1968 so posadko ladje USS Pueblo po 11 mesecih severnokorejske oblasti izpustile. Posadko so toliko časa zadrževali, ker so jo obtožili vohunjenja.

Leta 1968 je posadka Apolla 8 kot prva vstopila v orbito Lune.

Leta 1972 je zaradi potresa v Nikaragvi umrlo najmanj 10.000 ljudi.

Leta 1974 je ciklon Tracy opustošil avstralsko mesto Darwin.

Leta 1979 so v Francoski Gvajani izstrelili prvo nosilno raketo Ariane.

Leta 1979 je Sovjetska zveza napadla Afganistan, da bi podprla marksistično oblast v državi.

Leta 1980 je umrl nemški predsednik Karl Dönitz.

Leta 1985 je črni bik zablokiral promet v hongkonškem tunelu Cross Harbour. Promet je bil zaradi bika ustavljen za tri ure.

Leta 1997 je v Alžiriji oborožena skupina pobila med 50 in 100 ljudi v masakru Sid El Antri.

Leta 1999 je umrl brazilski predsednik João Baptista de Oliveira Figueiredo.

Leta 2003 je španska policija preprečila napad, ki ga je ETA želela izvesti na madridski postaji Chamartin. ETA je želela uporabiti 50 kilogramov eksploziva v napadu ob 15.55, ko bi bila postaja polna ljudi.

Leta 2004 je jug ZDA prizadel hud snežni metež.

Leta 2004 je silovit potres z močjo 8,1 stopnje po Richterjevi lestvici stresel morsko dno med Avstralijo in Antarktiko. Žarišče potresa je bilo 800 kilometrov jugovzhodno od Tasmanije, v bližini otoka Macquarie.