je nemški turist na ledeniku Similaun v tirolskih Ötztalskih Alpah blizu italijansko-avstrijske meje naletel na truplo zmrznjenega človeka.

Kasneje so dokazali, da truplo izhaja iz obdobja okoli leta 3.300 pred našim štetjem in je tako najstarejše mumificirano človeško telo. Moški, ki so ga imenovali Ötzi, je zmrznil med prečkanjem Alp.
Najprej so strokovnjaki mislili, da gre pri najdbi za truplo iz sodobnosti, saj so v tistem času v tej regiji našli več drugih, ki so podlegli neizprosnim gorskim razmeram. Iz ledenika so Ötzija odstranile avstrijske oblasti s kladivom in cepini, pri čemer pa so preluknjali njegov bok, saj niso uporabljali primernih arheoloških metod.

Truplo so nato odnesli v mrtvašnico v Innsbrucku, kjer so ocenili pravo starost mumije: znanstevniki so Ötzija, zanj naj bi bil usoden snežni metež, natančno proučili, merili in ga poslali na rentgen. Tkiva in vsebino prebavil so preiskali z mikroskopom: menda naj bi trpel za artritisom, proti kateremu se je bojeval z neke vrste akupunkturo.
Dobro ohranjeno naravno mumijo moškega iz leta okrog 3300 pr. n. št. sta odkrila Helmut in Erika Simon, nemška pohodnika iz Nürnberga (leta 2004 se je nato na alpinistični odpravi na Gaiskarkogel za Helmutom Simonom izgubila vsaka sled; star je bil 67 let in menda kljub obljubam ni dobil niti prebite pare vseh dobičkov, ki so sledili odkritju Ötzija) v ledeniku Schnalstal v Alpah doline Ötz, blizu Hauslabjocha na meji med Avstrijo in Italijo - iz imena doline izvira tudi ime Ötzija, ki velja za najstarejšo naravno človeško mumijo v Evropi in menda najbolje predstavlja podobo Evropejcev iz bakrene dobe.

Drugi dogodki, ki so se zgodili na današnji dan ...

Leta 1710 je umrl danski astronom in matematik Ole Christensen Romer, ki je iznašel meridianski krog. Romer je iz nastopov mrkov štirih najsvetlejših Jupitrovih satelitov prvi določil svetlobno hitrost.

Leta 1749 se je rodil francoski matematik, astronom, geometer in zgodovinar astronomije Jean Baptiste Joseph Delambre.

Leta 1783 sta brata Montgolfier varno spustila v zrak balon na vroči zrak s prvimi potniki.

Leta 1802 se je rodil madžarski politik in bojevnik za neodvisnost Lajos Kossuth. Bil je vodja liberalnega tabora na Madžarskem. Leta 1848 je imel v ogrskem državnem zboru v Bratislavi znameniti govor, v katerem je ostro kritiziral Metternichov sistem in zahteval uvedbo ustavnih oblik v vse cesarske dežele. Govor je imel velik vpliv, najprej na Češkem, vrenje se je preselilo na Dunaj, 15. marca pa je revolucija zajela Budimpešto - takrat je bila obljubljena samostojna, saboru odgovorna vlada. Avgusta leta 1849 je bila madžarska revolucija premagana.

Leta 1808 se je rodil slovenski politik, publicist, gospodarski in veterinarski pisec Janez Bleiweis.

Leta 1812 je v Frankfurtu na Majni umrl Mayer Amschel Rothscild, začetnik slovite evropske dinastije bankirjev.

Leta 1843 je umrl francoski inženir, fizik in matematik Gustave-Gaspard Coriolis.

Leta 1851 se je v Trnovcah rodil ljubljanski župan Ivan Hribar. Dolgo časa je bil zastopnik praške banke Slavija v Ljubljani. Župan je bil od leta 1896 do leta 1910. V času njegovega županovanja je Ljubljana dobila vodovod, plinarno, elektrarno, električno železnico, prvo ljudsko kopališče, zgrajen je bil tudi Zmajski most. Spodbujal je razvoj šolstva, uvedbo slovenščine kot učnega jezika pri nekaterih predmetih v gimnaziji.

Zavzemal se je za ustanovitev slovenske univerze in združitev vseh slovenskih pokrajin. Sodeloval je pri ustanovitvi dramatičnega društva v Ljubljani, bil je med ustanovitelji Mestne hranilnice. Dve leti je bil prvi jugoslovanski poslanik v Pragi. Pod psevdonimom Trzinski je prevajal pesmi, pisal pa je tudi politične, kulturne in gospodarske članke. Ob italijanski okupaciji, 18. aprila 1941, se je utopil v Ljubljanici.

Leta 1871 se je rodil nemški zoolog in mikrobiolog Fritz Richard Schaudinn.

Leta 1902 je umrl slovenski zgodovinar Ivan Vrhovec. Bil je profesor zgodovine in zemljepisa ter konservator dunajske osrednje komisije za varstvo zgodovinskih in umetnostnih spomenikov.

Leta 1941 je nemška vojska zasedla Kijev.

Leta 1941 sta se pri Valjevu sešla poveljnik GŠ NOVJ Tito in komandant četnikov Draže Mihajlovič. Slednji je zavrnil sodelovanje s partizani, vendar je obljubil, da bodo njegovi vojaki lojalni do njih.

Leta 1941 so nacisti izdali ukaz, po katerem so morali Judi nositi Davidovo zvezdo.

Leta 1943 so enote Prešernove brigade potolkle belogardiste in skoraj povsem uničile grad Turjak.

Leta 1944 so zavezniki s Finsko podpisali premirje.

Leta 1955 je po uporu pehote in mornarice Juan Peron moral zapustiti Argentino. Oblast je prevzela vojaška hunta. Po odstopu je zbežal najprej v Paragvaj in nato v Španijo, dokler se leta 1973 ni vrnil v domovino in znova postal predsednik države.

Podržavljenje premoženja
V času predsedovanja si je prizadeval za večji nadzor države nad tiskom, izobraževalnimi ustanovami in trgom delovne sile. Prizadeval si je podržaviti banke, komunikacijska sredstva in železnice, hkrati pa zmanjšati britanski vpliv na argentinsko gospodarstvo. Juan Peron je skušal tudi omejiti možnosti politične opozicije.

Leta 1959 si je Nikita Sergejevič Hruščev med obiskom ZDA ogledal Disneyland.

Leta 1975 je bila v Mariboru svečana razglasitev ustanovitve tamkajšnje Univerze.

Leta 1985 je potres v Mehiki, ki je državo prizadel v jutranjih urah, terjal okoli 20.000 človeških življenj, opustošil je na tisoče kvadratnih kilometrov glavnega mesta in okolice.

Zaradi potresa, katerega jakost je znašala 8,1 po Richterjevi lestvici, je ostalo 30.000 prebivalcev brez strehe nad glavo. Drugi potres naslednjega dne je še otežil reševanje.

Leta 1989 je v eksploziji francoskega letala DC-10 letalske družbe UTA, ki je letelo na liniji Brazaville-Pariz, nad Nigrom umrlo vseh 171 ljudi - potnikov in članov posadke. Za teroristični napad so obsodili Libijo.

Leta 1992 je varnostni svet Organizacije združenih narodov iz organizacije izključil Jugoslavijo, in sicer z obrazložitvijo, da država ne obstaja več. Novonastale države so morale za članstvo znova zaprositi, med njimi tudi Zvezna republika Jugoslavija, ki so ji oporekali avtomatizem pri včlanjevanju v organizacijo.

Leta 1999 je ob razglasitvi Antona Martina Slomška za blaženega papež Janez Pavel II. drugič obiskal Slovenijo, tokrat le za pol dneva.

Predhodnik papeža Janeza Pavla II. je bil papež Janez Pavel I. Pravo ime Janeza Pavla II. je bilo Karol Jozef Wojtyła. Rodil se je 18. maja 1920 v Wadowicah na Poljskem, umrl pa 2. aprila 2005 v Vatikanu.

Za papeža je bil izvoljen 16. oktobra 1978. Nasledil ga je papež Benedikt XVI. Janez Pavel II. je bil prvi neitalijanski papež po 455 letih in obenem prvi slovanskega rodu. Rodil se je v družini nekdanjega avstro-ogrskega častnika. Že v mladosti se je spoznal s krakovsko judovsko skupnostjo in preživel nacistično okupacijo.

V duhovnika je bil posvečen 1. novembra 1946. Na poljskih univerzah je poučeval etiko in leta 1958 postal krakovski pomožni škof, čez štiri leta pa je prevzel tudi vodenje škofije. 30. decembra 1963 ga je papež Pavel VI. imenoval za krakovskega nadškofa. Sodeloval je na drugem vatikanskem cerkvenem zboru. Leta 1967 je postal kardinal. Leta 1978 je tako sodeloval v konklavu, ki je po smrti Pavla VI. za novega papeža izvolil Albina Luciania oziroma Janeza Pavla I.

Po njegovi nepričakovani in sumljivi smrti po le 33 dneh papeževanja je bil Karol Wojtyła kljub svoji neobičajni mladosti in poljski narodnosti izvoljen za novega papeža. V spomin na predhodnika si je nadel ime Janez Pavel II. Čeprav je na papeški položaj prišel mlad, ukvarjal pa se je tudi s športom, sta dva poskusa atentata na njegovem zdravju pustila posledice. Pojavili so se tudi sumi o raku, trpel pa je tudi za Parkinsonovo boleznijo.

Ni mogel več hoditi, težko je govoril in slabo slišal, vendar je nadaljeval potovanja po svetu. Po zgledu predhodnika se je odločil poenostaviti svoje urade. Poleg tega, da ni nosil papeške tiare in da se je zavzemal za manj slovesen postopek ob kronanju novega papeža, je ukinil tudi onikanje samega sebe, vse v duhu papeškega naziva Servus Servorum Dei (Služabnik božjih služabnikov).

Janez Pavel II. je prepotoval več kot vsi njegovi predhodniki skupaj. Opravil je 104 potovanja v druge dežele, dvakrat je obiskal tudi Slovenijo. Prvič med 17. in 19. majem 1996, ko je zaznamoval 1.250. obletnico krščanstva na Slovenskem. Postal je prvi papež, ki je obiskal Anglijo, kjer je molil tudi v anglikanski katedrali v Canterburyju.

Potoval je tudi v Izrael, kjer se je simbolično dotaknil zidu objokovanja z namenom prispevati k spravi med Judi in kristjani. Za blažene je proglasil več ljudi kot kateri koli njegov predhodnik. 13. maja 2005 je njegov naslednik Benedikt XVI. najavil, da bo sprožil postopek beatifikacije in tako preskočil običajno petletno obdobje po smrti kandidata.

Sam postopek se je začel 28. junija 2005. Pontifikat Janeza Pavla II. je tretji najdaljši pontifikat v zgodovini, med papeževanjem je prepotoval 1.247.613 kilometrov, obiskal je 129 držav, za blažene je razglasil več kot 1.338 ljudi, kanoniziral 482 ljudi, imenoval 231 kardinalov, se srečal z več kot 1.590 predsedniki oziroma predsedniki vlad ...