Leta 1774 je bil v Pensilvaniji sklican kontinentalni kongres, kamor je svoje predstavnike poslalo 13 držav ustanoviteljic bodočih Združenih držav Amerike. Drugi kontinentalni kongres leta 1776 je 4. julija izdal deklaracijo o neodvisnosti. Peticija o avtonomiji je sprožila ukrepanje britanskih čet, ki so se spopadle s kontinentalno milico pod vodstvom Georgea Washingtona.

Čeprav slabša ameriška neprofesionalna vojska je zaradi motiviranosti in okretnosti ter poznavanja terena zmagovala v številnih bitkah, nazadnje pa so revolucionarjem na pomoč priskočili še Francozi, ki so videli priložnost za izgon Britancev iz Amerike. Pariška pogodba 1783 je priznala neodvisnost Združenih držav.

Osamosvojitev je imela izrazito pozitiven vpliv na zemljiške posestnike in plantažnike, medtem ko nebeli nelastniki in ženske ne temnopolti prebivalci niso čutili pridobitev. Nova suverenost ni pomenila nič dobrega niti za Indijance, saj priseljenci niso imeli več ovir pri svobodnem širjenju v notranjost celine. Nova država je pomenila tudi začetek vprašanja suženjstva, revolucija je namreč potekala na idealih enakih možnosti za vse.

Ostali dogodki na današnji dan ...

Leta 993 je bil Ulrik iz Augsburga posvečen v svetnika.

Leta 1187 je Saladin premagal križarskega poveljnika Guya iz Lusignana.

Leta 1546 je umrl tržaški škof Peter Bonomo. Pod vplivom Erazma Roterdamskega je postal privrženec reformatorskega gibanja in tako vplival tudi na Primoža Trubarja, nemara mu je dal celo prve pobude za pisanje v slovenščini.

Leta 1776 je bila v Združenih državah Amerike podpisana in sprejeta Izjava o neodvisnosti, ki jo je sestavil Thomas Jefferson. Amerika se je tako odcepila od Velike Britanije. 13 dotedanjih britanskih kolonij so oblikovale ZDA.

Leta 1802 so odprli vojaško akademijo v West Pointu.

Leta 1803 so ZDA tudi javno oznanile, da bodo odkupile Louisiano od Francije.

Leta 1807 se je rodil Guiseppe Garibaldi, ki je že leta 1834 vodil neuspešno republikansko zaroto. Pobegnil je v Južno Ameriko in postal mojster gverilskega bojevanja. V Italijo se je vrnil in sodeloval v revoluciji leta 1848. Sestavil je prostovoljno vojsko, ki naj bi rimsko republiko branila pred Francozi. Postal je narodni junak. Osvobodil je južno Italijo in jo izročil kralju Viktorju Emanuelu II. Poskusa, da bi premagal papeško vojsko v letih 1862 in 1867, sta mu spodletela. Guiseppe Garibaldi je umrl 2. junija 1882.

Leta 1810 je guverner Ilirskih provinc Auguste Marmont z odlokom uvedel pouk v slovenščini.

Leta 1826 sta ob 50. obletnici ameriške neodvisnosti umrla nekdanja ameriška predsednika in sopodpisnika Deklaracije neodvisnosti John Adams in Thomas Jefferson.

Leta 1831 je umrl ameriški predsednik James Monroe, najbolj znan po t. i. Monroejevi doktrini.

Leta 1837 je bila med Birminghamom in Liverpoolom odprta Grand Junction
Railway, prva železniška proga na dolge razdalje.

Leta 1848 je začel izhajati prvi slovenski politični časopis Slovenija.

Leta 1859 so se pri Magenti francosko-piemontske čete spopadle z avstrijskimi.

Leta 1863 je po 47-dnevnem obleganju vojska ameriškega severa zasedla Vicksburg (Misisipi).

Leta 1872 se je rodil ameriški predsednik John Calvin Coolidge mlajši.

Leta 1894 je Sanford Dole razglasil Republiko Havaji.

Leta 1902 se je rodil ameriški gangster judovskega rodu Maier Suchowljansky, bolj znan kot Meyer Lansky.

Leta 1934 je v Sallanchesu v Franciji umrla poljsko-francoska fizičarka in kemičarka Marie Skłodowska Curie.

Leta 1940 je Italija napadla Sudan.

Leta 1941 je CK KPJ sklenil začeti vstajo; v spomin na to se je v nekdanji SFR Jugoslaviji praznoval dan borca.

Leta 1942 je ameriško vojno letalstvo prvič bombardiralo tretji rajh.

Leta 1945 so zahodni zavezniki in ZSSR priznali Avstrijo.

Leta 1946 so Filipini postali samostojna država pod močnim vplivom Združenih držav Amerike.

Leta 1970 je Tonga, ki jo sestavlja 170 otokov, postala neodvisna država. Kraljestvo Tonge je konstitucionalna monarhija, ki je v preteklosti spadala pod protektorat britanske krone. Danes je še vedno del britanskega Commonwealtha. Večina prebivalstva Tonge, kjer živi po uradnih podatkih 97.446 ljudi, je angleško govoreča, s svojimi prostranimi plažami pa je prava atrakcija za turiste.

Prepričanje je takšno, da so Polinezijci prispeli na Tongo pred več kot 3.000 leti in prvi izmed dednih vladarjev, znan kot Tu'i Tonga, je vladal okoli leta 960 n. št. Holandski popotniki so vstopili na to območje v zgodnjih letih 17. stoletja, vendar so slavnega Abela Tasmana proglasili za prvega Evropejca, ki je stopil na ozemlje Tongatapu in Ha'apai leta 1643. James Cook je obiskal te otoke v letih 1773, 1774 in 1777 in jih poimenoval Prijazni otoki.

Leta 1976 so izraelski komandosi v Entebbeju (Uganda) osvobodili večino potnikov in članov posadke iz francoskega letala, ki ga ugrabijo propalestinski ugrabitelji.

Leta 1991 je bilo s posredovanjem Evropske unije vzpostavljeno premirje v vojni za Slovenijo.

Leta 1997 je na Marsu pristala sonda Pathfinder.

Leta 2002 je ob strmoglavljenju tovornega boeinga 707 v Banguiju (Centralnoafriška republika) umrlo 25 ljudi.