Na ta dan praznujejo ekonomsko, politično in socialno enakopravnost ter dosežke žensk. Pobudo za praznovanje 8. marca je dala nemška feministka in socialistka Klara Zetkin, rojena Eissner (1857-1933).

Zetkinova se je začela za enakopravnost žensk bojevati leta 1889. Pobudo za dan, posvečen ženskam, je dala na 2. mednarodni konferenci socialističnih žensk leta 1910. Prvi dan žena (takrat še ni bil mednarodni) so praznovali v ZDA 28. februarja 1909, ko ga je razglasila Socialistična stranka Amerike.

Prvič so medarodni praznik praznovali leta 1911 v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem. Takrat je za praznik vseh žensk veljal še 19. marec. Mednarodni dan žena se na 8. marca praznuje od leta 1917.

Praznik je nastal tudi v spomin na vse ženske (bilo jih je več kot 140), ki so umrle v požaru v newyorški tovarni Triangle leta 1911. 8. marec so pozneje izbrali zato, ker so v New Yorku na ta dan leta 1857 ženske, zaposlene v tekstilni industriji, prvič stavkale.

Leta 1908 je več kot 15 tisoč žensk protestiralo v New Yorku, saj so želele višjo plačo in volilno pravico. 8. marca 1913 so ženske po Evropi imele mirovne shode. V Rusiji, Belorusiji, Makedoniji, Moldaviji in Ukrajini je ta dan državni praznik.

Tudi v Sloveniji so potekali boji za enakopravnost žensk, tako je že leta 1897 začel izhajati ženski časopis Slovenka, prvo žensko društvo pa je bilo ustanovljeno leto pozneje.

Pomembna letnica v boju za enakopravnost je 1906, ko je Marija Urbas kot prva Slovenka na graški fakulteti doktorirala iz filozofije.

Ženske so se že močno približale enakopravnosti s tem, ko je bila leta 1945 uzakonjena splošna volilna pravica.

Leta 1974 so v ustavo SFRJ dodali določilo, da ima vsaka ženska svobodo pri odločanju o rojstvu otrok, tri leta pozneje pa je bila uzakonjena še pravica vsake ženske do umetne prekinitve nosečnosti iz drugih, ne le zaradi zdravstvenih razlogov.

Leta 1989 je začel delovati prvi telefon v sili za pomoč ženskam in otrokom, ki so postali žrtev nasilja.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1144 je umrl papež Celestin II. Njegovo pravo ime je bilo Guido di Castello. Papež je postal leta 1143.

Leta 1152 je bil v Achnu za kralja okronan Friderik I. Italijani so mu zaradi rdeče brade dali vzdevek Barbarosa.

Leta 1514 se je rodil japonski samuraj Amago Haruhisa.

Leta 1618 je Johannes Kepler odkril tretji zakon o gibanju planetov.

Leta 1702 je Anne Stuart, sestra Mary II., postala angleška kraljica, saj je kralj William Oranski padel s konja in se tako hudo poškodoval, da je umrl.

Leta 1782 je v Gnadenhuttnu v Ohiu pensilvanska milica z bati pobila več kot sto Indijancev.

Leta 1844 je Oscar I. postal kralj Švedske in Norveške.

Leta 1874 je umrl 13. ameriški predsednik Millard Fillmore.

Leta 1879 se je rodil nemški fizik in kemik, Nobelov nagrajenec Otto Hahn, ki je prvi odkril razcep uranovega jedra. Na podlagi tega odkritja so leta 1945 prvič sprostili energijo atomov. Odkril je več kemijskih elementov in izotopov, radioaktivni torij, aktinij in skupaj z Meitnerjem protaktinij. Leta 1938 je odkril, da se jedro uranovega atoma pri obstreljevanju s počasnimi nevtroni razcepi. Leta 1944 je prejel Nobelovo nagrado za fiziko. Umrl je leta 1968.

Leta 1884 je Susan B. Anthony pričala pred pravosodnim odborom spodnjega doma ameriškega kongresa zaradi novega amandmaja, ki bi dovoljeval ženskam volilno pravico.

Leta 1886 se je rodil ameriški biokemik in Nobelov nagrajenec Edward Calvin Kendall, ki je prvi iz ščitnice izločil hormon tiroksin. Iz skorje nadledvične žleze je izločil kar 28 hormonov. Odkril je tudi metodo za industrijsko pridobivanje kortizona in s tem omogočil širšo uporabo tega hormona. Leta 1950 je prejel Nobelovo nagrado za medicino. Umrl je 4. maja 1973 v Princetonu.

Leta 1889 je umrl švedski strojni inženir in izumitelj John Ericsson.

Leta 1906 so ameriške enote na Filipinih ubile okoli 600 moških, žensk in otrok, ki so se zatekli v žrelo vulkana.

Leta 1910 so ameriške socialistke prvič demonstrirale za žensko enakopravnost. To je spodbudilo Klaro Zetkin, da je na drugi ženski konferenci v Köbenhavnu 8. marec predlagala za dan žena.

Leta 1911 so prvič praznovali mednarodni dan žena.

Leta 1916 je plaz z Mojstrovke zasul več kot 300 ruskih vojnih ujetnikov, ki so gradili cesto čez prelaz Vršič.

Leta 1917 je umrl nemški izumitelj Ferdinand von Zeppelin, ki je naredil prve uporabne zrakoplove.

Leta 1918 so se pojavili prvi primeri okužbe s špansko gripo, ki se je pozneje razvila v pandemijo.

Leta 1921 so španskega premierja Eduarda Data ubili, ko je zapuščal stavbo parlamenta v Madridu.

Leta 1923 je umrl nizozemski kemik in fizik, ki je za svoje delo leta 1910 prejel Nobelovo nagrado, Johannes Diderik van der Waals.

Leta 1930 je umrl ameriški predsednik William Howard Taft.

Leta 1937 se je rodil ruandski predsednik Juvénal Habyarimana.

Leta 1942 so se Nizozemci na Javi predali japonskim oboroženim enotam.

Leta 1942 so Japonci zavzeli Rangun.

Leta 1948 je vrhovno sodišče ZDA odločilo, da je verski pouk v javnih šolah v nasprotju z ustavo.

Leta 1950 so oblasti v Sovjetski zvezi objavile, da so izdelali in preizkusili prvo atomsko bombo, kar je do takrat veljalo za popolni monopol ZDA.

Leta 1952 je Antoine Pinay postal francoski premier.

Leta 1957 je Egipt znova odprl Sueški prekop.

Leta 1958 sta se Združena arabska republika in Severni Jemen povezala v ohlapno zvezo -Združene arabske države.

Leta 1959 je George Lincoln Rockwell v virginijskem Arlingtonu ustanovil ameriško nacistično stranko.

Leta 1961 je Max Conrad v osmih dneh, 18 urah in 49 minutah obkrožil Zemljo in tako postavil nov svetovni rekord.

Leta 1966 je Avstralija objavila, da bo znatno povečala število svojih pripadnikov v Vietnamu.

Leta 1974 so v Parizu odprli letališče Charles de Gaulle.

Leta 1983 je ameriški predsednik Ronald Reagan Sovjetsko zvezo imenoval za kraljestvo zla.

Leta 1985 je pred mošejo v Bejrutu eksplodiral avtomobil bomba. Umrlo je 85 ljudi, 175 pa jih je bilo ranjenih.

Leta 1988 sta se nad Fort Campbellom v Kentuckyju zaletela dva ameriška vojaška helikopterja. V nesreči je umrlo 17 ljudi.

Leta 2000 sta v Tokiu trčila dva podzemna vlaka. Umrlo je pet ljudi.

Leta 2004 je iraška vlada sprejel novo ustavo.

Leta 2004 je umrl ustanovitelj Palestinske osvobodilne fronte Abu Abas.

Leta 2005 je umrl čečenski voditelj Aslan Alijevič Mashadov.

Leta 2005 je umrl brazilski fizik César Lattes.