Stipe Šuvar je umrl na današnji dan leta 2004. Foto:
Stipe Šuvar je umrl na današnji dan leta 2004. Foto:
Josef Russel
Pokopan je v Ljubljani.
Friderik Irenej Baraga
Baraga je napisal več nabožnih knjig.
Benito Mussolini
V Južni Afriki so izvajali politiko apartheida. Foto: EPA
Ole-Johan Dahl (na desni) je bil eden najboljših norveških računalničarjev.

Šuvar se je rodil leta 1936 v vasi Zagvozd. Bil je najboljši učenec v osnovni šoli, že v gimnaziji pa je bil aktiven v komunistični mladinski organizaciji. Po gimnaziji se je vpisal na Pravno fakulteto v Zagrebu, kjer je bil eden izmed desetih najboljših študentov. Aktiven je bil tudi v zvezi študentov.

Svoja prva besedila je objavljal v Študentskem listu, kasneje je bil urednik časopisa Naše teme, kjer je objavljal marksistične razprave. Po diplomi se je zaposlil na Agrarnem inštitutu, hkrati pa se je vpisal na študij filozofije.

Jeseni 1974 ga je hrvaški sabor imenoval za republiškega sekretarja za prosveto in kulturo. Med njegovim mandatom je Hrvaška dobila več muzejev. Šuvar je bil tudi avtor znamenite šolske reforme usmerjenega izobraževanja v začetku 80-ih let 20. stoletja, ki je zaznamovala številne generacije nekdanjega SFRJ-ja.

Desetletje kasneje je Šuvar z Ivico Račanom odšel v Beograd v Centralni komite Zveze komunistov Jugoslavije in postal predsednik.



Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1793
se je v Chrudimu na Češkem rodil gozdar, izumitelj in tehnik Josef Ressel, ki je znan po tem, da je izumil ladijski vijak.

Leta 1797 se je v gradu Mala vas pri Dobrniču na Dolenjeskem rodil slovenski misijonar, škof in slovničar Friderik Irenej Baraga.

Leta 1855 je umrl ameriški zdravnik, izumitelj in človekoljub John Gorrie.

Leta 1864 je v najhujši kanadski železniški nesreči pri kraju St-Hilaire življenje izgubilo 99 ljudi.

Leta 1868 se je rodil ameriški astronom George Ellery Hale.

Leta 1895 so pripadniki ruske sekte Duhobor protestno zažgali orožje.

Leta 1895 je umrl angleški biolog Thomas Henry Huxley.

Leta 1913 se je začela druga balkanska vojna, ki je izbruhnila zaradi sporov pri delitvi Makedonije, ki sta si jo na koncu razdelili Srbija in Grčija.

Leta 1916 je na svoj prvi polet poletelo letalo boeing.

Leta 1917 se je Grčija pridružila antanti.

Leta 1927 so prvič preizkusili propeler s spremenljivim naklonom.

Leta 1937 je Joseph-Armand Bombardier prejel patent za gosenično snežno vozilo.

Leta 1938 je umrl zdravnik, skladatelj in pevovodja Anton Schwab.

Leta 1942 so partizani napadli tovorni vlak pri železniški postaji Verd in tako rešili 332 Ljubljančanov, ki so jih Italijani hoteli poslati v internacijo v Gonars.

Leta 1949 so v JAR-u začeli izvajati politiko apartheida, s katero so nebelci izgubili vse pravice.

Leta 1967 so Izraelci - po zmagi v 6-dnevni vojni - združili Jeruzalem.

Leta 1974 je Isabela Peron prisegla kot predsednica Argentine in tako postala prva predsednica v zgodovini držav Zahoda.

Leta 1976 je otočje Sejšeli postalo neodvisna država.

Leta 1991 so se predstavniki Slovenije v Zagrebu sestali s tremi zunanjimi ministri Evropske skupnosti in predsednikom ZIS. Sprejeli so dogovor o ustavitvi sovražnosti, ki pa je bil tako nejasen, da do njegove uresničitve ni prišlo. Dopoldne so se vdali vojaki in zvezni policisti, ki so bili obkoljeni v letalski bazi JLA na letališču Brnik. V Štrihovcu je bila razbita tankovska kolona, ki je prodirala proti Šentilju. Od predsedstva in vlade RS-a je JLA s pisnim ultimatom zahtevala kapitulacijo Slovenije. Zadnji rok je bil 30. julija ob 9. uri. Zvečer se je sestala slovenska skupščina, se opredelila za mirno rešitev krize, vendar slovenska neodvisnost ni smela biti ogrožena.

Leta 2002 je umrl norveški računalničar Ole-Johan Dahl.