Leta 1947 je v Kaliforniji Howard Hughes izvedel prvi polet z letalom Spruce Goose, ki je imelo največja krila v zgodovini letalstva.

Filmski mogotec, nekateri so ga poimenovali letalski pionir, 30 let po smrti v Hollywoodu še vedno ostaja ena najbolj zanimivih in zapletenih osebnosti.

Howard se je ukvarjal z različnimi stvarmi: od Hollywooda do letalske industrije - po drugi svetovni vojni pa je svoj imperij razširil na elektronsko industrijo in igralništvo, sodeloval pa je tudi tudi pri nastanku prvih satelitov... Življenje Howarda Hughes, ki se je rodil na predbožični večer leta 1905 v Teksasu, si lahko ogledate v filmu Martina Scorseseja Aviator.

Že z 18 leti je postal milijonar, saj je podedoval očetovo tovarno, ki je izdelovala strojno opremo. Vendar ga ta vrsta posla ni zanimala, saj je nato kmalu odšel v Kalifornijo in postal filmski producent. Prvi film, ki ga je naredil slavnega, je Two Arabian Knights. Ta je dobil oskarja za režijo, vendar ga ni režiral on, ampak Lewis Milestone.

Drugi film, ki pa je njegovo ime vtisnilo v zgodovino, pa je Hell's Angels. Film je bil tudi njegov režiserski prvenec. Od tu naprej je šla njegova pot le še navzgor. Na koncu velja omeniti še njegov najdrznejši projekt. To je drama o prvi svetovni vojni, ki je bil najdražji film tistega časa, saj je stal 3,8 milijona dolarjev. Med večletnim snemanjem so umrli trije piloti, pri izvajanju pa ni veliko manjkalo, da bi nesrečno končal tudi Hughes.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 676 je bil za papeža izvoljen Don.

Leta 1327 je umrl aragonski kralj Juan II.

Leta 1618 je umrl avstrijski nadvojvoda Maximilian III.

Leta 1667 se je rodil poljski prestolonaslednik Ivan Sobieski.

Leta 1721 je Peter I. postal car Rusije.

Leta 1755 se je na Dunaju rodila francoska kraljica in hči Franca I. Marija Antoinetta, hči Marije Terezije. Leta 1770 se je poročila z Ludvikom XVI. Bila je velika nasprotnica francoske revolucije. 16. oktobra leta 1793 je končala pod giljotino.

Leta 1766 se je rodil avstrijski vojskovodja, zmagovalec bitk pri Custozzi in Navari Joseph Wenzel Radetzky. Od leta 1807 do 1819 je bil lastnik gradu in gospostva Neuhaus pri Tržiču, zgradil je tovarno srpov, kos in pil, od cesarja Franca Jožefa je 1851 dobil Tivolski grad v Ljubljani. Leta 1852 je bil imenovan za častnega občana mesta Ljubljane.

Leta 1789 je bilo v Franciji zaplenjeno vse cerkveno premoženje.

Leta 1795 se je rodil 11. predsednik Združenih držav Amerike James Knox Polk.

Leta 1815 se je rodil angleški matematik George Bool, ki velja za začetnika matematične logike.

Leta 1844 se je rodil otomanski sultan Mehmed V.

Leta 1865 se je rodil 29. predsednik ZDA Warren G. Harding.

Leta 1889 sta Severna in Južna Dakota postali 39. in 40. zvezna država ZDA.

Leta 1897 se je rodil ameriški gangster Vito Genovese.

Leta 1897 se je rodil norveško-ameriški vremenoslovec in fizik Jacob Aall Bonnevie Bjerknes.

Leta 1904 se je rodil francoski fizik in Nobelov nagrajenec Louis Eugčne Félix Néel.

Leta 1917 so po britanski zasedbi Palestine objavili Balfourjevo deklaracijo, v kateri britanska vlada izraža pripravljenost za ustanovitev judovske države.

Leta 1929 se je rodil ameriški fizik in Nobelov nagrajenec Richard E. Taylor.

Leta 1929 se je rodil 11. predsednik Pakistana, ki je bil na oblasti od 1. januarja 1998 do 20. junija 2001, Muhammad Rafiq Tarar.

Leta 1930 je bil za etiopskega vladarja okronan Haile Selassie.

Leta 1931 je podjetje DuPont naznanilo izum sintetične gume.

Leta 1936 je italijanski diktator Benito Mussolini razglasil nastanek osi Rim-Berlin.

Leta 1938 se je rodila španska kraljica Sofia.

Leta 1938 je Madžarska zasedla del slovaškega ozemlja.

Leta 1942 so v bitki pri El Alameinu zavezniške enote pod vodstvom britanskega generala Montgomeryja premagale nemško vojsko pod vodstvom generala Rommla.

Leta 1943 je minerski vod gorenjskega partizanskega odreda miniral jeseniško termoelektrarno.

Leta 1947 je v Kaliforniji Howard Hughes izvedel prvi polet z letalom Spruce Goose, ki je imelo največja krila v zgodovini letalstva.

Leta 1948 je Harry Truman na volitvah za ameriškega predsednika premagal Thomasa E. Deweyja in je bil izvoljen za predsednika Združenih držav Amerike. Razglasil je, po njem imenovano, Trumanovo doktrino. ZDA naj bi pomagale narodom, ki jih ogroža komunizem. To je začetek ameriškega vojaškega in ekonomskega intervencionizma. V njegovem času je bila ustanovljena komisija za raziskovanje protiameriške dejavnosti.

Leta 1949 je indonezijski politik Ahmed Sukarno razglasil odcepitev Indonezije od Nizozemske. Leta 1963 je postal dosmrtni predsednik Združenih držav Indonezije. Po državnem udaru leta 1965 ga je vojska odstranila z oblasti, leta 1967 pa je odstopil tudi uradno.

Leta 1963 se je v Postojni rodil slovenski politik Borut Pahor.

Leta 1963 je bil v državnem udaru ubit južnovietnamski predsednik Ngo Dihn Diem.

Leta 1964 je bil v družinskem spopadu ubit savdski kralj Saud, na prestolu ga je nadomestil njegov polbrat kralj Fajsal.

Leta 1966 je začel veljati akt, s katerim so ZDA 123 tisočim Kubancem dovolile stalno bivališče v državi.

Leta 1966 je umrl nizozemski kemik in Nobelov nagrajenec Peter Debye.

Leta 1974 je v požaru v nekem klubu v Seulu umrlo 78 ljudi. Šest žrtev požara je skočilo iz sedmega nadstropja, saj so upravitelji kluba zaprli vhodna vrata, ko je v klubu začelo goreti.

Leta 1976 je na volitvah Jimmy Carter premagal Geralda Forda in tako postal prvi predsednik z juga ZDA po koncu državljanske vojne.

Leta 1983 je ameriški predsednik Ronald Reagan podpisal zakon, s katerim je stopil v veljavo praznik, posvečen Martinu Luthru Kingu.

Leta 1984 je Američanka Velma Barfield postala prva ženska po letu 1962, ki so jo zaradi strojenih kaznivih dejanj usmrtili.

Leta 1988 je bil prek spleta razposlan prvi računalniški črv - Morris. Dvignil je veliko medijskega prahu, na splet pa je bil poslan z MIT-a.

Leta 1991 je bil za konstantinopelskega patriarha izbran Bartolomej I.

Leta 2000 je na mednarodno vesoljsko postajo prispela prva ekipa.

Leta 2004 je na predsedniških volitvah v ZDA predsednik George W. Bush premagal Johna Kerryja in začel svoj drugi mandat.

Leta 2004 je umrl predsednik Združenih arabskih emiratov šejk Zajed bin Sultan Al Nahajan.