Avstro-ogrska cesarica, znana kot Sissi, se je v zgodovino zapisala kot ena izmed mnogo habsburških žena, v spominu pa je ostala predvsem zaradi svoje hladne lepote in mitov, ki se še danes spletajo okoli njene življenjske zgodbe. Nedvomno pa je k njeni nesmrtnosti prispevala tudi tragična smrt; italijanski anarhist Luigi Lucheni jo je 10. septembra 1898 nič hudega slutečo, medtem ko je hitela na ladjo, ki naj bi jo popeljala v Caux, zabodel do smrti.

Usodna ljubezen
Čeprav Sissi ni veljala za ljudsko cesarico, je novica o njeni smrti pretresla Evropo. Ljubiteljica potovanj in narave je po smrti postala priljubljena in opevana, mogoče tudi zato, ker je bila umorjena povsem naključno. Pred smrtjo pa je Sissi veljala za hladno in dokaj neprijazno, kar je precej povezano tudi s tem, da nikdar ni bila zares pripravljena na vlogo prve ženske Avstro-Ogrske.

Cesar Franc Jožef naj bi se na željo svoje matere Zofije poročil s sestrično Heleno Bavarsko – Sissijino sestro, ki je bila že od vsega začetka vzgajana za dvorno življenje. Vendar se je v Bad Ischlu, kjer je bilo organizirano snidenje, zgodil usoden preobrat. Franca Jožefa je namreč namesto Helene očarala njena mlajša sestra Elizabeta, ki je bila ljubka, nežna in predvsem nenavajena na tako družbo. Ko so petnajstletno Elizabeto vprašali, ali hoče Franca Jožefa za moža, je odgovorila: "Da, cesarja imam rada. Če le ne bi bil cesar!"

Mogočna tašča
Poročila sta se že čez osem mesecev, 24. aprila 1854, a se je veliko slavje končalo brez poročnega potovanja, edine možnosti, da bi se mladoporočenca pobliže spoznala. Namesto tega je Sissi ostala na dvoru sama s taščo, s katero sta se precej prepirali. Povod za prepire je bila tudi skrb za štiri otroke, ki jih je rodila Sissi: prevzela jih je namreč mati Zofija, čeprav je Elizabeta temu močno nasprotovala.

Dodatno so se razmerja na dvoru, sploh med zakoncema, zaostrila, ko je pri dveh letih umrla najstarejša hči Zofija, kar je v Sissi vzbudilo njen nemiren duh in željo po potovanjih. Kot dekle, ki je odraščalo na podeželju, ni bila preveč navezana na mestno okolje, zato je nenehno bežala z Dunaja. Cesar ji je kot razumevajoč mož pod materinim okriljem omogočil razkošna potovanja s tedaj razcvetelo železnico. Sissi je imela lasten vagon, spremstvo šestdesetih ljudi in dodaten tovorni vlak za prtljago.

Prva anoreksičarka?
Tudi ko je bila na Dunaju, se je pogosto zapirala v svoje sobane, za več ur izginevala na dolge sprehode s svojimi psi ali pa se je odpravila jahat. Predvsem pa je še danes znana po svoji obsedenosti s telesom. Za današnje čase kaj takšnega sicer ni nič nenavadnega, v 19. stoletju pa so bili lepotni ideali še malce bolj okroglo nastrojeni. Sissi je kljub temu obsedeno pazila na vsak svoj grižljaj, imela natančno izdelan jedilnik in posebno telovadno sobo – nekakšno predhodnico današnjih fitnesov, ki si jo je mogoče ogledati v Hofburgu.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 640 je postal papež Janez IV.

Leta 820 je bil ubit bizantinski vladar Leon V.

Leta 1166 se je rodil angleški kralj Ivan.

Leta 1389 se je rodil britanski vojvoda Ivan VI.

Leta 1491 se je rodil španski ustanovitelj jezuitskega reda Ignacij Lojolski.

Leta 1542 je umrl portugalski pomorščak Vasco da Gama, eden največjih raziskovalcev vseh časov. Objadral je Rt dobrega upanja in odkril pomembno trgovsko pot v Indijo.

Leta 1660 je umrla kraljična in princesa Oranska, Mary.

Leta 1715 so švedske enote zasedle Norveško.

Leta 1724 se je rodil švicarski zdravnik Johann Conrad Ammann.

Leta 1777 je James Cook odkril otok Kiritimati, ki ga imenujejo tudi Božični otok.

Leta 1818 se je rodil iznajditelj mehanskega ekvivalenta toplote in zakona o ohranitvi energije James Prescott Joule. Po njem so poimenovali enoto za delo, energijo in toploto. Bil je sin bogatega pivovarja. Oče ga je spodbujal pri študiju in mu celo opremil domač laboratorij. Umrl je leta 1889.

Leta 1845 se je rodil grški kralj Jurij I.

Leta 1851 je zgorela knjižnica ameriškega kongresa.

Leta 1865 je nekaj veteranov, ki so se borili na strani konfederacije v ameriški vojni, ustanovilo kukluksklan.

Leta 1923 se je rodil ameriški general George Patton IV.

Leta 1924 so Albanijo razglasili za republiko.

Leta 1934 se je v Orahovici rodil nekdanji hrvaški predsednik Stjepan Mesić, bolj znan kot Stipe Mesić.

V rojstnem kraju je končal gimnazijo, po srednji šoli pa se je vpisal na pravno fakulteto v Zagrebu in jo leta 1961 tudi uspešno končal. Pripravništvo je naredil na občinskem sodišču v rojstnem kraju in v Našicah.

Po odsluženem vojaškem roku je opravil pravosodni izpit in nekaj časa delal kot občinski sodnik. Že leta 1964 se je preselil v Zagreb in dobil službo kot direktor splošnega sektorja v podjetju Univerzal. Tri leta pozneje je postal župan v rojstni Orahovici, kmalu zatem pa je bil izvoljen tudi za predstavnika v Saboru.

V Orahovici je začel gradnjo prve zasebne tovarne v tedanji Jugoslaviji, zaradi česar se je moral zagovarjati pred Titom, saj mu je ta očital, da poskuša skozi majhna vrata v državo uvesti kapitalizem. V zgodnjih sedemdesetih letih je deloval v okviru Matice hrvatske in bil zaradi svojih političnih aktivnosti po 118. členu kazenskega zakonika za zločin sovražne propagande obsojen na večletno zaporno kazen. Proces proti njemu je trajal tri dni, na njem je od 55 prič v njegovo škodo pričalo pet ljudi. Po pritožbi se je proces proti njemu zavlekel v leto 1975, Mesić se je branil s prostostjo, po obsodbi pa je odslužil enoletno zaporno kazen v Stari Gradiški.

Na političnem prizorišču se je znova pojavil leta 1990, ko je postal tajnik novoustanovljene stranke Hrvatska demokratska zajednica (HDZ) ter politični in osebni prijatelj Franje Tuđmana. Ko je bil Tuđman leta 1990 izvoljen za hrvaškega predsednika, je Mesića imenoval na mesto premierja. Kmalu je Tuđman presodil, da mu Mesić, ki je bil takrat tri mesece premier Hrvaške, bolj koristi v Beogradu, zato ga je sabor na njegov predlog imenoval za hrvaškega člana v predsedstvo SFRJ-ja. Kot njegov član bi moral postati predsednik predsedstva in formalno tudi vrhovni poveljnik JLA-ja. Mesić se je sam na ta položaj imenoval 20. maja, pod pritiskom mednarodne skupnosti oziroma Poosa, Giannija de Michelisa in Hansa van den Broeka pa je bil na položaj predsednika predsedstva potrjen 20. junija. Na tem položaju je ostal do 5. decembra 1991, ko je odstopil.

Ko je Hrvaška razglasila neodvisnost, se je vrnil v domovino, leta 1992 pa je bil izvoljen v sabor in postal njegov predsednik. V tem času je izdal knjigo Kako smo zrušili Jugoslavijo – politični spomini, dve leti kasneje pa je spremenil naslov v Kako je zrušena Jugoslavija. Leta 1994 je izstopil iz HDZ-ja in ustanovil novo stranko, Hrvatske nezavisne demokrate, nato pa se je tri leta pozneje skupaj z delom stranke priključil v Hrvatsko narodno stranko in postal njen izvršni podpredsednik.

Na predsedniških volitvah 7. februarja 2000 je bil v drugem krogu izvoljen za predsednika Hrvaške, na volitvah pa je premagal Dražena Budišo. Po volitvah je izstopil iz stranke, štiri leta pozneje pa se je znova potegoval na predsedniških volitvah kot kandidat skupine državljanov. 16. januarja 2005 je v drugem krogu premagal Jadranko Kosor, kandidatko HDZ-ja. Njegov drugi mandat se je iztekel leta 2010. Sicer pa je Mesić poročen z Milko, s katero ima dve hčerki.

Leta 1940 je vlada Cvetković-Maček razpustila Združeno delavsko zvezo sindikatov Jugoslavije in zasegla njeno imetje.

Leta 1941 so se Svobodne francoske sile izkrcale v Sant-Pierre-et-Miquelonu.

Leta 1943 je ameriški predsednik Roosevelt sporočil, da bo zavezniške sile med invazijo v Evropo vodil general Dwight Eisenhower.

Leta 1946 je bila ustanovljena Peta francoska republika.

Leta 1951 je Libija postala neodvisna. Idris I. se je razglasil za kralja.

Leta 1953 se je železniški most pri Tangivaiju na Novi Zelandiji zrušil. V reko Vhangaehu je strmoglavil potniški vlak, ki je bil nabito poln. V nesreči je umrlo 153 ljudi.

Leta 1954 je Laos postal neodvisen.

Leta 1957 se je rodil afganistanski predsednik Hamid Karzaj.

Leta 1963 je prvo potniško letalo pristalo na letališču Brnik.

Leta 1966 je letalo kanadske družbe Canadair CL44, ki ga je najela ameriška vojska, strmoglavilo na neko vasico v Južnem Vietnamu. Umrlo je 129 ljudi.

Leta 1968 so posadko ladje USS Pueblo po 11 mesecih severnokorejske oblasti izpustile. Posadko so toliko časa zadrževali, ker so jo obtožili vohunjenja.

Leta 1968 je posadka Apolla 8 kot prva vstopila v orbito Lune.

Leta 1972 je zaradi potresa v Nikaragvi umrlo najmanj 10.000 ljudi.

Leta 1974 je ciklon Tracy opustošil avstralsko mesto Darwin.

Leta 1979 so v Francoski Gvajani izstrelili prvo nosilno raketo Ariane.

Leta 1979 je Sovjetska zveza napadla Afganistan, da bi podprla marksistično oblast v državi.

Leta 1980 je umrl nemški predsednik Karl Dönitz.

Leta 1985 je črni bik zablokiral promet v hongkonškem tunelu Cross Harbour. Promet je bil zaradi bika ustavljen za tri ure.

Leta 1997 je v Alžiriji oborožena skupina pobila med 50 in 100 ljudi v masakru Sid El Antri.

Leta 1999 je umrl brazilski predsednik João Baptista de Oliveira Figueiredo.

Leta 2003 je španska policija preprečila napad, ki ga je ETA želela izvesti na madridski postaji Chamartin. ETA je želela uporabiti 50 kilogramov eksploziva v napadu ob 15.55, ko bi bila postaja polna ljudi.

Leta 2004 je jug ZDA prizadel hud snežni metež.

Leta 2004 je silovit potres z močjo 8,1 stopnje po Richterjevi lestvici stresel morsko dno med Avstralijo in Antarktiko. Žarišče potresa je bilo 800 kilometrov jugovzhodno od Tasmanije, v bližini otoka Macquarie.