sta angleško plemstvo in duhovščina prisilila Ivana Brez zemlje, da je s svojim pečatom potrdil Magno carto libertatum oz. Veliko listino svoboščin.

Ta listina je bila najpomembnejši staroangleški zakon, ki je odločilno omejila moč angleških vladarjev. Nastala je zaradi nestrinjanja med kraljem Ivanom in papežem ter angleškimi baroni glede kraljevih pravic. Velika listina svoboščin je velevala, da se mora kralj odreči nekaterim pravicam, spoštovati določene pravne postopke in se strinjati, da njegovo voljo lahko omejuje zakon. Bila je prvi korak v dolgotrajnem zgodovinskem procesu, ki je pripeljal do vladavine zakona.

Magno carto sestavlja 63 členov, od katerih jih večina za današnji čas ni več pomembnih. Eden najpomembnejših je 39. člen, ki zagotavlja t. i. habeas corpus: noben svoboden človek ne sme biti prijet, zaprt, oropan zemlje, izobčen, pregnan ali uničen na kakršen koli način brez veljavne sodbe ali zakona, ki bi to določal. Kralj je moral posameznikom soditi po zakonu, in ne po lastni volji.

Drugi dogodki, ki so se zgodili na današnji dan ...

Leta 763 pr. n. št. so Asirci opazovali sončni mrk. To je bil prvi sončni mrk, o katerem obstajajo pisani viri.

Leta 923 je bil v bitki pri Soissonsu ubit francoski kralj Robert I., njegov naslednik burgundski vojvoda Rudolf pa je zajel nasprotnika Karla Preprostega.

Leta 1381 je umrl angleški kmečki upornik Wat Tyler. Bil je vojak, ki je proti kralju Richardu II. zaradi zvišanja davkov vodil kmečki upor.

Znan je kot prvi upornik v angleški zgodovini. Leta 1381 je zaradi davkov izbruhnil upor in izbrali so ga za vodjo. Kralj Richard II. je obljubil olajšave, a kmetje niso nehali. Zahtevali so še nižje davke, ukinitev tlačanstva in zemljo. Ko sta se vojski v pogajanjih spopadli, je bil ranjen, pozneje pa še obglavljen. Po smrti, je kralj upor krvavo zadušil.

Leta 1667 je doktor Jean-Baptiste Denis opravil prvo transfuzijo krvi, ki pa ni uspela. Prejemnik je po srebrni cevki dobil transfuzijo ene skodelice jagnječje krvi. Preživel je dve transfuziji, nato pa je umrl.

Leta 1734 je umrl italijanski matematik Giovanni Ceva.

Leta 1752 je Benjamin Franklin z zmajem dokazal, da je strela električni pojav.

Leta 1768 je v Londonu umrl škotski matematik, optik in astronom James Short. Short se je rodil 10. junija 1710 v Edinburghu.

Leta 1775 so Georgea Washingtona imenovali za poveljnika celinske armade.

Leta 1804 je New Hampshire ratificiral ameriško ustavo.

Leta 1836 je Arkansas postal 25. ameriška zvezna država.

Leta 1844 je Charles Goodyear patentiral postopek vulkanizacije.

Leta 1846 je bila z oregonskim sporazumom določena meja med ZDA in Kanado na 49. vzporedniku.

Leta 1864 so namenu predali vojaško pokopališče v Arlingtonu .

Leta 1902 se je rodil eksistencialni psiholog Erik H Erickson.

Leta 1911 je bilo ustanovljeno podjetje Tabulating Computing Recording Corporation, današnji IBM

Leta 1914 se je v Nagutski rodil sovjetski politik Jurij Vladimirovič Andropov, ki je na oblasti zamenjal Brežnjeva. Andropov je od leta 1973 načeloval KGB-ju.

Leta 1919 sta John Alcock in Arthur Brown izvedla prvi let brez postanka prek Atlantskega oceana med Novo Fundlandijo in Irsko.

Leta 1924 se je rodil izraelski predsednik Ezer Weizman.

Leta 1940 so sovjetske enote vkorakale v Litvo, Latvijo in Estonijo.

Leta 1941 se je na prvem zasedanju sestal vrhovni plenum Osvobodilne fronte.

Leta 1941 je neodvisna država Hrvaška pristopila k trojnemu paktu.

Leta 1942 se je japonska vojska izkrcala na Aleutih.

Leta 1944 so ZDA zasedle severnomarianski otok Saipan.

Leta 1952 je umrl ruski astronom Vladimir Aleksandrovič Albicki.

Leta 1971 je umrl ameriški biokemik, virolog in Nobelov nagrajenec Wendell Meredith Stanley. Rodil se je 16. avgusta 1904 v Ridgevillu, ameriška zvezna država Indiana. Leta 1926 je diplomiral iz kemije na kolidžu Earlham, nato pa se je vpisal na univerzo Illinois, kjer je leta 1927 magistriral in nato dve leti kasneje še doktoriral.

Na univerzi je po doktoratu delal kot raziskovalec, nato pa je leta 1930 odšel v München, kjer je delal skupaj s Heinrichom Wielandom. Konec leta 1931 se je vrnil v ZDA, saj je dobil službo asistenta na inštitutu Rockefeller. Na inštitutu je ostal do leta 1948, ko so ga na univerzi Kalifornija imenovali na mesto profesorja biokemije in direktorja v laboratoriju, kjer so preučevali viruse.

Med letoma 1948 in 1953 je bil vodja oddelka za biokemijo, leta 1958 pa je postal profesor virologije in predsednik oddelka. Med drugim je raziskoval viruse, ki povzročajo bolezni pri rastlinah tobaka. Njegove raziskave so privedle do izolacije nukleoproteina, ki je pokazal aktivnost virusa pri tobaku.

Leta 1946 je bil za svoje delo nagrajen z Nobelovo nagrado za kemijo. Prejel je tudi več drugih nagrad in postal častni doktor na več ameriških in drugih univerzah, med njimi na Harvardu, Yalu, Princetonu in v Parizu. Bil je član več svetov na različnih univerzah, medicinskih zvezah, svetovalec ameriške vlade, Svetovne zdravstvene organizacije, ameriške zveze za bolezen rak in narodnega inštituta za rakave bolezni.

15. junija 1929 se je poročil z Marian Staples, s katero je imel enega sina, Wendella M. mlajšega, in tri hčerke, Marjorie, Dorothy in Janet.

Leta 1977 so se v Španiji začele prve svobodne volitve po letu 1936, ko je oblast prevzel general Franco.

Leta 1979 sta na konferenci na Dunaju sovjetski predsednik Leonid Brežnjev in ameriški predsednik Jimmy Carter podpisala sporazum o omejitvi oboroževanja SALT II.

Leta 1992 je japonski parlament sprejel zakon, ki je oboroženim silam dovolil sodelovati v mirovnih operacijah OZN.

Leta 1994 sta Vatikan in Izrael navezala diplomatske odnose.

Leta 1995 je umrl ameriški pionir računalništva John Vincent Atanasoff.

Leta 1996 je umrla Ella Fitzgerald, ameriška jazzovska pevka. Rodila se je leta 1917.

Leta 2006 je umrl francoski humorist Raymond Devos, rojen 1922.